<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga delovnih izkušenj v doživljanju sekundarne travme pri socialnih delavkah na centrih za socialno delo v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sekundarna travma</dc:subject><dc:subject>delovne izkušnje</dc:subject><dc:subject>čustvena odpornost</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>sočutna izčrpanost</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava vlogo delovnih izkušenj na doživljanje sekundarne travme pri socialnih delavkah, zaposlenih na centrih za socialno delo v Sloveniji. V teoretičnem delu opišem pojme, kot so travma, sekundarna travma, sočutna izčrpanost in izgorelost, ter predstavim dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike, ki vplivajo na razvoj sekundarne travme. Posebna pozornost je namenjena tudi vlogi delovnih izkušenj pri razvoju strokovnih kompetenc in čustvene odpornosti.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v katero je bilo vključenih devet socialnih delavk, razporejenih v tri skupine glede na delovno dobo na centrih za socialno delo po Sloveniji: začetnice (do 5 let), srednje izkušene (6–15 let) in bolj izkušene (16 let in več). Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in analizirani z metodo kvalitativne vsebinske analize.  
Ugotovitve kažejo, da socialne delavke sekundarno travmo doživljajo sočasno na čustveni, telesni in kognitivni ravni, pri čemer ta pogosto presega meje delovnega časa ter posega v zasebno življenje. Delovne izkušnje imajo dvojno vlogo, in sicer po eni strani krepijo čustveno odpornost, samorefleksijo in sposobnost postavljanja meja, po drugi strani pa dolgotrajna izpostavljenost težkim vsebinam povzroča kumulativno čustveno breme, ki ga znanje in izkušnje ne morejo preprečiti. Sistemski dejavniki, kot so administrativne obremenitve, kadrovska podhranjenost in zakonodajne omejitve, so prepoznane kot neposreden vir čustvene obremenjenosti. Kot ključni zaščitni dejavniki so izpostavljene podpora sodelavcev, supervizija, samorefleksija in skrb zase. 
Naloga se zaključuje s predlogi za sistemske in organizacijske ukrepe, ki bi zmanjšali tveganje za sekundarno travmatizacijo socialnih delavk.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 09:06:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186132</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57687</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
