Na razumevanju travme utemeljen pristop v organizaciji DrogArtHribernik Mlinar, Maja (Avtor) Mešl, Nina (Mentor) Rihter, Liljana (Komentor) zmanjševanje škodeobremenjujoče izkušnje v otroštvutravmamladidrogeDrogArtNa razumevanju travme utemeljen pristop (ang. Trauma-Informed Care oziroma TIC) je v socialnem delu in sorodnih strokah vse bolj prepoznan kot učinkovit način dela z uporabniki s travmatičnimi izkušnjami, v slovenskem prostoru pa ostaja še dokaj neraziskan in ni sistemsko vpeljan v obstoječe sisteme pomoči. Cilj diplomskega dela je bil pridobiti vpogled v to, kako zaposlene v nevladni organizaciji DrogArt, ki deluje na področju zmanjševanja škodljivih posledic psihoaktivnih substanc med mladimi, uresničujejo pristop, utemeljen na razumevanju travme. Natančneje, raziskovala sem, kako poteka delo z uporabniki v programih organizacije, kako zaposlene razumejo in prepoznavajo obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO) ter travmatične izkušnje v otroštvu pri svojih uporabnikih, kako razumejo in v praksi uresničujejo načela TIC ter kako po njihovem mnenju pristop TIC in pristop zmanjševanja škode dopolnjujeta drug drugega. V teoretičnem delu najprej opredelim obremenjujoče izkušnje v otroštvu in njihove posledice, nato travmo in odzive nanjo, zatem predstavim na razumevanju travme utemeljen pristop ter njegovih šest načel: varnost; zanesljivost in transparentnost; dodajanje moči, izbira in nadzor; sodelovanje in vzajemnost; partnerstvo preživelih ter kulturni, zgodovinski in spolni kontekst. Nazadnje opredelim še pristop zmanjševanja škode ter pozornost namenim primerjavi teh dveh pristopov. Izvedena raziskava je empirična in kvalitativna. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila spraševanje, podatke pa sem zbrala z delno standardiziranim intervjujem, pri čemer sem kot merski instrument uporabila smernice za intervju. Populacijo raziskave so predstavljale zaposlene v organizaciji DrogArt v Ljubljani z vsaj enim letom delovne dobe v organizaciji. V neslučajnosten, priložnostni vzorec sem vključila šest zaposlenih. Zbrano gradivo sem analizirala kvalitativno z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem. Ugotovitve kažejo, da so zaposlene za izraz OIO že slišale, vendar o njem nimajo poglobljenega znanja. Pri opredelitvi travme izpostavljajo njeno subjektivno plat, pri uporabnikih pa travmatične odzive prepoznavajo na čustveni, kognitivni, vedenjski, telesni in socialni ravni. Večina zaposlenih potrjuje povezavo med OIO, travmatičnimi izkušnjami v otroštvu in uporabo substanc, pri čemer še posebej izstopa samomedikacija. Načela TIC zaposlene v praksi uresničujejo pretežno intuitivno ter na podlagi izkušenj in drugega strokovnega znanja, ne pa iz formalnega poznavanja samega pristopa. Pristop zmanjševanja škode in TIC razumejo kot medsebojno prepletena in komplementarna; med skupnimi točkami najbolj izstopajo preprečevanje poslabšanja stanja oziroma izogibanje retravmatizaciji, leča travme ter ustvarjanje varnosti. Rezultati kažejo, da organizacija pretežno deluje skladno z načeli TIC, hkrati pa odpirajo priložnost za bolj sistematično in formalizirano implementacijo tega pristopa v prakso.[M. Hribernik Mlinar]20262026-08-27 09:04:38Diplomsko delo/naloga186126UDK: 364.62-053.6:613.83VisID: 57681COBISS_ID: 303838723sl