Delo z družino na centru za socialno delo po odvzemu otrok zaradi nasiljaKramar, Teja (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) delovni odnosodvzem otrokzaščita otrokmedinstitucionalno sodelovanjesodelovanje z družinoponovna združitev družinesistemske omejitveizzivi starševOdvzem otroka zaradi nasilja v družini je eden od najstrožjih ukrepov in tudi najintenzivnejših posegov v družinsko življenje ter se izreče takrat, ko otrokove varnosti in koristi ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi. Čeprav je namen ukrepa zaščita otroka, je odvzem pomembna prelomnica tudi za starše in strokovne delavce, ki po odvzemu nadaljujejo delo z družino. Delo z družino po odvzemu otroka je pomemben del socialnega dela, saj lahko prispeva k odpravljanju vzrokov ogroženosti otroka, preprečevanju ponovitve nasilja in ustvarjanju pogojev za ponovno združitev družine. Hkrati gre za strokovno zahtevno področje, ki od strokovnih delavcev zahteva usklajevanje zaščite otroka, podpore staršem in sodelovanja z različnimi institucijami. V diplomski nalogi sem raziskovala, kako na centrih za socialno delo poteka vzpostavljanje delovnega odnosa z družino po odvzemu otroka zaradi nasilja v družini, s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo strokovni delavci, kako poteka medinstitucionalno sodelovanje ter kaj strokovni delavci potrebujejo za kakovostnejše delo z družinami z izkušnjo nasilja. Raziskava je bila izvedena s kvalitativno metodologijo. Podatke sem zbirala z delno strukturirani intervjuji z osmimi strokovnimi delavkami centrov za socialno delo, ki delajo na področju preprečevanja nasilja v družini, pridobljene podatke sem analizirala z odprtim in osnim kodiranjem. Rezultati raziskave so pokazali, da je vzpostavljanje delovnega odnosa z družino po odvzemu otroka dolgotrajen in zahteven proces. Kljub začetnim odporom strokovni delavci praviloma uspejo vzpostaviti sodelovanje z družino, pri čemer imajo pomembno vlogo empatija, spoštljiv in sodelovalen pristop, transparentna komunikacija in vztrajnost. Raziskava je pokazala tudi, da delo otežujejo težave v duševnem zdravju, odvisnosti, socialne stiske, pomankanje motivacije za spremembe in različne sistemske ovire, kot so kadrovska podhranjenost, dolgotrajni postopki, čakalne dobe in pomankanje kapacitet za nameščanje otrok. Medinstitucionalno sodelovanje je pomemben del obravnave družin po odvzemu otroka in ga strokovne delavke večinoma ocenjujejo pozitivno. Strokovne delavke so kot pomembne potrebe za kakovostnejše delo izpostavile kadrovske okrepitve, večjo dostopnost programov pomoči, okrepitev pomoči družine za dom, redno in pogostejšo supervizijo ter dodatno psihoterapevtsko in sistemsko podporo strokovnim delavcem.20262026-08-27 09:03:51Diplomsko delo/naloga186124VisID: 57679sl