<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki moškosfere na odnos fantov v osnovni šoli do žensk: razumevanje šolskih svetovalnih delavk</dc:title><dc:creator>Globevnik,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šumi,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>antifeminizem</dc:subject><dc:subject>moškosfera</dc:subject><dc:subject>mizoginija</dc:subject><dc:subject>hegemona moškost</dc:subject><dc:subject>spolno pogojeno nasilje v šolskem okolju</dc:subject><dc:subject>manfluencerji</dc:subject><dc:description>Moškosfera predstavlja raznolik spletni ekosistem antifeminističnih in mizoginih skupnosti, ki preko družbenih omrežij in vplivnežev širi tradicionalne predstave o spolih, spodbuja hegemono moškost ter normalizira seksizem in nasilje nad ženskami. Namen diplomskega dela je raziskati, kako šolske svetovalne delavke razumejo učinke moškosfere na odnos fantov v osnovni šoli do deklet in žensk ter kako prepoznavajo njene učinke v šolskem okolju. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji s sedmimi šolskimi svetovalnimi delavkami različnih strokovnih profilov in analizirani z uporabo odprtega in osnega kodiranja ter pojmovnega prikaza odnosov med temeljnimi kategorijami. Analiza je omogočila poglobljen vpogled v zaznave strokovnih delavk o odnosih med spoloma, vplivih digitalnih vsebin ter obstoječih preventivnih in intervencijskih praksah v osnovnih šolah. Rezultati kažejo, da sogovornice opažajo prisotnost seksističnih stališč, objektifikacije deklet, spolnega nadlegovanja in izpodbijanja avtoritete učiteljic, pri čemer se ti pojavi pogosto prepletajo z učinki družbenih omrežij in vsebin moškosfere. Fantje prevzemajo določene mizogine vzorce vedenja, ki se kažejo skozi verbalno nasilje, stereotipizacijo, poniževanje deklet in zmanjšano spoštovanje do ženskih avtoritet. Obenem raziskava kaže, da na oblikovanje teh vedenj ne učinkuje zgolj moškosfera, temveč tudi družinsko okolje, homosocialno delovanje in širše družbene norme ter algoritmično posredovane spletne vsebine. Šolske svetovalne delavke izpostavljajo pomanjkanje sistemskih smernic, nezadostno usposobljenost za obravnavo digitalne radikalizacije ter omejene možnosti preventivnega delovanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k preprečevanju spolno pogojenega nasilja in spletne radikalizacije mladih. Ključni ukrepi vključujejo razvoj kritične medijske pismenosti, sistematično izobraževanje strokovnih delavcev, vključevanje vsebin o enakosti spolov in digitalni varnosti v vzgojno-izobraževalni proces ter krepitev sodelovanja med šolo, starši in širšo skupnostjo. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju učinkov moškosfere v slovenskem osnovnošolskem prostoru in odpira pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje ter razvoj učinkovitih preventivnih praks v socialnem delu in šolskem svetovalnem delu.</dc:description><dc:publisher>[L. Globevnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 09:02:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186123</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.647.8:305</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57678</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303758339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
