<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odločanje za materinstvo pri mladih mamicah v ruralnem okolju</dc:title><dc:creator>Maček,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>mlade matere</dc:subject><dc:subject>ruralno okolje</dc:subject><dc:subject>družinski odnosi</dc:subject><dc:subject>partnerstvo</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:subject>odločanje za materinstvo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala izkušnjo materinstva mladih mater, ki živijo v ruralnem okolju. Zanimalo me je, kako so mlade ženske doživljale odločanje za materinstvo, kako so doživljale nosečnost in prve mesece po rojstvu otroka ter kakšno vlogo so pri tem imeli partnerstvo, družina, lokalno okolje in življenjske okoliščine. Posebno pozornost sem namenila vplivu ruralnega okolja na njihove odločitve, vsakdanje življenje in doživljanje materinske vloge. V teoretičnem delu so predstavljeni koncepti materinstva, zgodnjega materinstva, družinskih odnosov, psiholoških vidikov materinstva ter značilnosti življenja v ruralnem okolju. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri sem uporabila metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih osem mladih mater, ki so ob rojstvu prvega otroka štele med 18 in 22 let, ter živijo na podeželju oziroma v manjših ruralnih skupnostih. so bile izbrane z neslučajnostnim priročnim vzorcem, saj sem jih poznala že pred izvedbo raziskave in so prostovoljno pristale na sodelovanje. Podatke sem analizirala s tematsko analizo. Rezultati raziskave kažejo, da je bila odločitev za materinstvo pri večini sogovornic povezana z željo po družini, stabilnim partnerskim odnosom in občutkom pripravljenosti na novo življenjsko vlogo. Pomembno podporo so predstavljali partnerji in širša družina, ki so mladim materam pomagali pri soočanju z izzivi zgodnjega materinstva. Intervjuvanke so kot prednosti življenja v ruralnem okolju izpostavljale bližino narave, občutek varnosti, povezanost skupnosti in ugodne pogoje za vzgojo otrok. Med izzivi so se pojavljali predvsem usklajevanje materinstva s študijem ali delom, prilagajanje novim odgovornostim ter obdobja čustvenih stisk in negotovosti po rojstvu otroka. Ugotovitve kažejo, da mlade matere materinstvo večinoma doživljajo kot pozitivno življenjsko izkušnjo, ki prispeva k njihovi osebni rasti, oblikovanju identitete in krepitvi družinskih odnosov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 09:02:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186122</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
