Sistemsko mišljenje kot način poučevanja vsebin okoljske kemije in trajnostnega razvoja pri pouku kemijeGros, Maja (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Ribič, Luka (Komentor) oučenje in poučevanjekemijakemija okoljatrajnostni razvojsistemsko mišljenjekemijsko izobraževanjeKemija kot naravoslovna veda pomembno prispeva k naslavljanju trajnostnih izzivov, s katerimi se srečuje družba 21. stoletja. Sodobni okoljski problemi in potreba po trajnostnem razvoju pa zahtevajo spremembe v načinu poučevanja kemije, pri čemer se sistemsko mišljenje izkaže kot pomembna kompetenca, saj omogoča razumevanje kompleksnih povezav med kemijskimi, okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi sistemi. Kljub svoji pomembnosti pa je področje sistemskega mišljenja v kemijskem izobraževanju v slovenskem šolskem prostoru še precej neraziskano in neuporabljeno. Namen magistrskega dela je pregledati literaturo in obstoječe raziskave o sistemskem mišljenju v kemijskem izobraževanju in ugotoviti, kako prihodnji učitelji kemije razumejo sistemsko mišljenje ter kakšna so njihova stališča in pogledi na vključevanje le-tega v pouk kemije. V prvem delu magistrskega dela, v katerem je bilo analiziranih 21 znanstvenih člankov, je bil opravljen sistematičen pregled literature po smernicah PRISMA. V drugem delu raziskave pa je bil izveden vprašalnik s prihodnjimi učitelji kemije, ki so vprašalnik izpolnjevali v spletnem okolju 1ka. Pridobljeni podatki so bili izvoženi v program Microsoft Excel in nato obdelani v programu SPSS z uporabo opisne statistike. Ugotovljeno je bilo, da je področje sistemskega mišljenja v kemijskem izobraževanju na začetku razvoja in da je malo raziskav izvedenih z učitelji kemije. Največ raziskav je bilo glede na pregledano literaturo izvedenih na visokošolski ravni izobraževanja, najpogosteje pa se sistemsko mišljenje povezuje z vsebinami trajnostnega razvoja, zelene kemije in kemije okolja. Učitelji imajo večinoma pozitiven odnos do sistemskega mišljenja, največje ovire za njegovo uvajanje v pouk kemije pa predstavljajo pomanjkanje časa ter ustreznih učnih gradiv in usposobljenost učiteljev za ustrezno vpeljavo sistemskega mišljenja v pouk kemije. Za razvoj sistemskega mišljenja že obstajajo različni didaktični modeli in vizualni pripomočki, vendar je njihov velik primanjkljaj opazen predvsem na področju ocenjevanja. V empiričnem delu raziskave je bilo ugotovljeno, da prihodnji slovenski učitelji kemije sistemsko mišljenje razumejo kot pomemben pristop sodobnega pouka. Prepoznavajo njegovo pomembnost pri obravnavi trajnostnega razvoja in okoljskih vsebin, vendar se ne počutijo dovolj usposobljene za uporabo takšnega načina poučevanja v razredu. Ocenjujejo, da ne vedo, kako priti do kakovostnih gradiv, ter da bi potrebovali dodatno podporo šole in kolektiva, prav tako pa kot oviro navajajo časovno omejitev, učne načrte ter načine ocenjevanja. Sistemsko mišljenje predstavlja pomembno kompetenco, ki jo lahko razvijamo s sodobnim kemijskim izobraževanjem, zlasti s poučevanjem vsebin okoljske kemije in trajnostnega razvoja. V prihodnosti je torej potrebno dodatno nasloviti ustrezno izobraževanje prihodnjih učiteljev kemije ter zagotoviti kakovostna učna gradiva ter pomisliti na spremembe pri načrtovanju pouka in vrednotenju znanja. Rezultati magistrskega dela predstavljajo izhodišče za razvoj sistemskega mišljenja v slovenskem kemijskem izobraževanju.M. Gros20262026-08-27 08:30:30Magistrsko delo/naloga186115UDK: 502.131.1:373.3(043.2)VisID: 208338COBISS_ID: 289315587sl