Telerehabilitacija pri rehabilitaciji zgornjega uda osebe po možganski kapi v delovni terapijiČurila, Lara (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Sicherl, Zorana (Recenzent) diplomska deladelovna terapijarehabilitacijarobotikavirtualna resničnostmobilne aplikacijeUvod: MK je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti po svetu in pogosto povzroča okvare zgornjega uda, ki vplivajo na samostojnost posameznika pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Zaradi posledic, kot so zmanjšana mišična moč, motnje koordinacije in omejena funkcionalna uporaba prizadetega uda, je rehabilitacija pomemben del okrevanja po MK. V zadnjih letih se zaradi omejenega dostopa do rehabilitacijskih storitev, geografskih ovir in vse večje potrebe po dolgoročni obravnavi vse pogosteje uporablja telerehabilitacija, ki omogoča izvajanje rehabilitacijskih storitev na daljavo s pomočjo sodobnih tehnologij. Namen: Namen diplomskega dela je bil analizirati trenutno dostopna znanstvena spoznanja o uporabi telerehabilitacije pri rehabilitaciji zgornjega uda oseb po MK ter sintetizirati ključne tehnološke pristope, modele izvajanja rehabilitacije in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost telerehabilitacije v delovnoterapevtski praksi. Metode dela: Izveden je bil pregled znanstvene literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science. Uporabljene so bile ključne besede, povezane z MK, zgornjim udom, delovno terapijo, rehabilitacijo in telerehabilitacijo. Postopek izbire literature je bil prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. V končno analizo je bilo vključenih 17 raziskav, objavljenih med letoma 2020 in 2026. Raven dokazov je bila določena po merilih American Occupational Therapy Association, metodološka kakovost raziskav pa ocenjena z orodji Joanna Briggs Institute. Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da telerehabilitacija pozitivno vpliva na rehabilitacijo zgornjega uda po MK. Med najpogosteje uporabljenimi pristopi so bili virtualna resničnost, robotika, pametne naprave, mobilne aplikacije in druge digitalne rešitve, ki omogočajo izvajanje rehabilitacije v domačem okolju. Raziskave poročajo o izboljšanju motorične funkcije zgornjega uda, večji samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, večji motivaciji uporabnikov ter učinkovitejšem spremljanju rehabilitacijskega procesa. Pomembni dejavniki uspešne telerehabilitacije so individualizacija obravnave, aktivna vloga delovnega terapevta ter ustrezna tehnološka podpora. Razprava in zaključek: Pregled literature kaže, da telerehabilitacija predstavlja učinkovit in obetaven pristop pri rehabilitaciji oseb po MK. Omogoča izboljšanje funkcije zgornjega uda, večjo dostopnost rehabilitacijskih storitev ter izvajanje rehabilitacije v domačem okolju. Kljub pozitivnim učinkom ostajajo izzivi, povezani z dostopnostjo tehnologije, stroški opreme in potrebo po strokovni podpori. Za uspešno vključevanje telerehabilitacije v delovnoterapevtsko prakso so ključni individualiziran pristop, motivacija uporabnikov ter aktivna vloga delovnega terapevta. V Sloveniji je področje telerehabilitacije še vedno v razvoju, vendar predstavlja pomembno priložnost za nadaljnji razvoj delovne terapije in izboljšanje dostopnosti rehabilitacijskih storitev.[L. Čurila]20262026-08-27 07:45:45Diplomsko delo/naloga186100UDK: 615.851VisID: 162578COBISS_ID: 289046531sl