<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neinvazivna karakterizacija modelnih vzorcev slike na platnu z infrardečo spektroskopijo</dc:title><dc:creator>Fink,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Cigić,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo</dc:subject><dc:subject>odbojna infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo</dc:subject><dc:subject>transmisijska infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo</dc:subject><dc:subject>dediščinska znanost</dc:subject><dc:description>Poznavanje sestave materialov barvnih plasti na umetniških delih je pomembno za
razumevanje njihove razgradnje ter načrtovanje ustreznih konservatorsko-
restavratorskih posegov. Med pogosto uporabljenimi analitskimi metodami je infrardeča
spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), ki omogoča identifikacijo
predvsem organskih komponent in tudi anorganskih komponent v barvnih plasteh.
Odbojna FTIR spektroskopija predstavlja neinvazivno metodo analize površine
umetnin, vendar je interpretacija odbojnih spektrov pogosto zahtevnejša kot pri
transmisijski tehniki.
Namen diplomskega dela je bil analizirati modelne vzorce baročnih slikarskih plasti z
uporabo odbojne FTIR spektroskopije ter ovrednotiti molekulske spremembe, ki
nastanejo na posameznih barvnih slojih po pospešeni razgradnji. Za lažjo interpretacijo
odbojnih spektrov so bili izbrani referenčni materiali in barvni sloji analizirani tudi s
transmisijsko FTIR spektroskopijo. Analizirani so bili vzorci s pigmentoma svinčevo
belo in cinober v kombinaciji z lanenim oljem oziroma nemastno jajčno tempero ter z
zaščitnima slojema iz jajčnega beljaka in triterpenoidne smole damar.
Rezultati so pokazali, da transmisijski spektri predstavljajo pomembno informacijo pri
interpretaciji odbojnih spektrov. V analiziranih vzorcih so bili prepoznani značilni
absorpcijski trakovi posameznih pigmentov, veziv in zaščitnih slojev. Primerjava
referenčnih in pospešeno razgrajenih vzorcev je pokazala spremembe predvsem pri
organskih materialih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 13:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186070</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 26094</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290637827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
