Skrb za duševno zdravje zaposlenih v podjetju PrimarkPevec, Neža (Avtor) Mesec, Bojana (Mentor) duševno zdravjezaposlenimenedžerjiPrimarkformalni programi podporesocialno deloV svoji nalogi sem primerjala dve ločeno izvedeni raziskavi. Prva je bila izvedena z asistenti v prodaji, kjer sem raziskovala predvsem njihove izkušnje in pogled na podporo, ki jo podjetje zagotavlja v zvezi z duševnim zdravjem. Drugo sem izvedla z menedžerji v podjetju, kjer sem želela izvedeti njihov pogled na vpliv in vključenost, kot ju zaznavajo sami. Posebna pozornost je bila namenjena dejavnikom organizacijske dinamike, kot so urniki, delovne obremenitve, odnosi v kolektivu, komunikacija in način vodenja. Raziskava je bila kvalitativna in eksplorativna. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji s štirimi asistenti v prodaji in štirimi menedžerji, zaposlenimi v podjetju Primark Slovenija. Zbrano gradivo je bilo analizirano z odprtim in osnim kodiranjem, na podlagi katerega so bile oblikovane glavne teme: prejeta podpora, želena podpora, samopomoč, vloga menedžerja, podpora zaposlenim, ravnanje zaposlenih, dejavniki in formalni programi. Rezultati kažejo, da zaposleni podporo menedžerjev doživljajo kot pomembno, vendar pogosto neenotno in premalo sistematično. Največ podpore zaznavajo skozi neposreden odnos z vodjo, pogovor, dostopnost, razumevanje in občutek slišanosti. Formalni programi podpore, kot so Spark, Let’s Talk in Speak Up, so prepoznani kot potencialno koristni, vendar jih zaposleni pogosto ne poznajo dovolj ali jih ne uporabljajo. Menedžerji svojo vlogo razumejo kot pomembno in neposredno, vendar poudarjajo, da niso strokovnjaki za duševno zdravje in da bi za učinkovitejšo podporo potrebovali več izobraževanj, smernic in organizacijske podpore. Primerjava rezultatov kaže, da se zaposleni in menedžerji ujemajo v pomenu komunikacije, zaupanja, osebnega pristopa in podpore v timu. Razlikujejo pa se v doživljanju doslednosti podpore: zaposleni jo pogosto zaznavajo kot odvisno od posameznega vodje, menedžerji pa jo razumejo kot del svoje vsakodnevne vloge. Raziskava potrjuje, da duševno zdravje zaposlenih ni le individualna odgovornost posameznika, temveč je tesno povezano z organizacijo dela, kakovostjo odnosov, jasnostjo komunikacije in dostopnostjo pomoči. Ključna ugotovitev je, da morajo biti formalni programi podpore jasneje predstavljeni, bolj dostopni in povezani z vsakodnevno podporo vodij ter varno organizacijsko kulturo. V tem kontekstu se kot pomembna možnost izkaže tudi socialno delo v delovnem okolju, saj lahko dopolnjuje menedžment, kadrovsko službo in formalne programe pomoči. Socialni delavec bi lahko deloval kot povezovalni člen med zaposlenimi, vodji, kadrovsko službo in zunanjimi strokovnimi oblikami pomoči. Njegova vloga bi bila pomembna predvsem pri začetni podpori zaposlenim, razumevanju njihovih stisk, usmerjanju k ustreznim virom pomoči, reševanju konfliktov ter oblikovanju bolj podporne organizacijske kulture.20262026-08-26 09:02:22Diplomsko delo/naloga186049VisID: 57548sl