<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga socialnih delavcev pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe</dc:title><dc:creator>Škafar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vnaprejšnje načrtovanje oskrbe</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>umirajoči ljudje</dc:subject><dc:subject>socialne delavke</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vlogo socialnih delavk pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe umirajočih ljudi. V teoretičnem delu predstavim potrebe in želje umirajočih ljudi, vlogo socialnih delavk pri delu z umirajočimi in njihovimi sorodniki, podporo ob koncu življenja, prepričanja o smrti in umiranju, osebno načrtovanje ter pomen vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe. 
Z raziskavo sem želela ugotoviti, kako socialne delavke razumejo svojo vlogo pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe, na kakšen način prepoznavajo potrebe in želje umirajočih ljudi, kaj vpliva na njihovo pripravljenost za sodelovanje v procesu načrtovanju oskrbe, kako se soočajo s konflikti med uporabniki in njihovimi sorodniki ter kako sodelujejo z drugimi strokovnjaki. Zanimalo me je tudi, kakšen pomen ima vnaprejšnje načrtovanje oskrbe in kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo šest socialnih delavcev iz slovenskih društev Hospic in Hiše Ljubhospic. Podatke sem pridobila z delno strukturiranimi intervjuji in jih analizirala z odprtim in osnim kodiranjem. Rezultati so pokazali, da imajo socialne delavke pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe pomembno vlogo pri zagovorništvu, informiranju, podpori, koordiniranju oskrbe ter povezovanju uporabnika, sorodnikov in drugih strokovnjakov. Pri delu poudarjajo pomen zaupanja, odprtega sporazumevanja, aktivnega poslušanja in spoštovanja avtonomije umirajočega človeka. Med najpogostejšimi željami uporabnikov so smrt doma, bližina pomembnih ljudi, želja ne biti v breme, lajšanje bolečin ter urejanje odnosov. Na sodelovanje pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe vplivajo sprejemanje bolezni in umiranja, zaupanje, varen prostor za pogovor ter individualen pristop, ovire pa predstavljajo strah, stereotipi in tabuizacija smrti. Rezultati so pokazali tudi, da vnaprejšnje načrtovanje oskrbe pripomore k pravočasnemu izražanju želja in ohranjanju avtonomije ter prispeva k občutku varnosti, miru in dostojanstva. Za nadaljnji razvoj vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe so pomembni pravočasni pogovori o smrti in umiranju, večja ozaveščenost javnosti in krepitev interdisciplinarnega sodelovanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 09:01:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186044</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57543</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
