<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>(Ne)učinkovitost Varnostnega sveta Združenih narodov v luči aktualnih konfliktov</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Varnostni svet Združenih narodov</dc:subject><dc:subject>ohranjanje mednarodnega miru in varnosti</dc:subject><dc:subject>veto</dc:subject><dc:subject>Ukrajina</dc:subject><dc:subject>Gaza</dc:subject><dc:description>Varnostni svet Združenih narodov je najpomembnejši organ Organizacije združenih narodov na področju ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov lahko v ta namen sprejema pravno zavezujoče odločitve, vključno z odobritvijo uporabe oborožene sile v skrajnem primeru. Vendar kljub širokim pristojnostim pogosto deluje izrazito nemočen ob soočanju s številnimi oboroženimi spopadi, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. To magistrsko diplomsko delo preučuje delovanje Varnostnega sveta na primerih oboroženih spopadov med Rusko federacijo in Ukrajino ter med Izraelom in Hamasom v Gazi. V obeh primerih je bil Varnostni svet nezmožen učinkovitega ukrepanja za ustavitev spopadov, vzrok za to pa gre iskati v pravici veta stalnih članic Varnostnega sveta, ki jim omogoča blokiranje njegovih odločitev, ki bi bile v nasprotju z njihovimi političnimi interesi, tudi za ceno mednarodnega miru in varnosti. Vsi poskusi reforme sestave in delovanja Varnostnega sveta so bili do danes neuspešni. Alternative, kot so resolucija »Združeni za mir« Generalne skupščine Združenih narodov, načelo odgovornosti zaščititi ali intervencije izven okvira Združenih narodov, ne morejo nadomestiti vloge Varnostnega sveta, saj jim manjka bodisi pravno zavezujoči učinek bodisi legitimnost v očeh mednarodne skupnosti v primerjavi z resolucijami Varnostnega sveta. Pojavljajo se različne neformalne pobude za prostovoljno omejevanje uporabe veta stalnih članic Varnostnega sveta v primerih množičnih grozodejstev, vendar je njihov učinek omejen, saj se jim večina stalnih članic Varnostnega sveta ni pridružila.
Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je, da ustroj Varnostnega sveta Združenih narodov z institutom stalnih članic s pravico veta onemogoča njegovo učinkovito ukrepanje za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.</dc:description><dc:publisher>R. Vidmar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 09:00:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186036</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.1+341.217(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 140182</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289143043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
