<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vračanje migrantov na meji brez dostopa do azilnega postopka kot razmerje med pravom in politiko</dc:title><dc:creator>Meden,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>mednarodna zaščita</dc:subject><dc:subject>azilni postopek</dc:subject><dc:subject>migracijska politika</dc:subject><dc:subject>sekuritizacija</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:description>Migracije predstavljajo eno osrednjih političnih, pravnih in varnostnih vprašanj sodobne družbe. Kljub veljavnemu mednarodnemu, evropskemu in nacionalnemu pravnemu okvirju, ki ureja področje migracij in mednarodne zaščite, je raziskava pokazala, da razlogi za odstopanja v praksi niso povezani zgolj s pravnimi pomanjkljivostmi, temveč z načinom izvajanja politike, z institucionalnimi praksami in z varnostnim diskurzom.
Namen diplomskega dela je preučiti dostop do azilnega postopka v Sloveniji v obdobju 2020–2024 ter ga primerjati z Republiko Hrvaško. Raziskava ugotavlja, kako in zakaj prihaja do razlik med formalno določenimi pravnimi standardi in njihovim dejanskim izvajanjem v praksi. V delu so predstavljeni temeljni pojmi migracij, mednarodne zaščite in azila ter razvoj evropske migracijske politike. Raziskovalni del temelji na analizi zakonodaje, sodne prakse, statističnih podatkov, poročil mednarodnih, nevladnih organizacij in državnih institucij.
Rezultati raziskave kažejo, da sta Slovenija in Hrvaška evropski pravni okvir ustrezno prenesli v nacionalno zakonodajo, vendar v praksi še vedno prihaja do odstopanj pri dostopu do azilnega postopka, pri spoštovanju načela nevračanja in zagotavljanju individualne obravnave migrantov. Na razkorak med normativnim okvirom in izvajanjem v praksi vplivajo politični, družbeni in varnostni dejavniki. Primerjalna analiza je pokazala, da so razlike med državama predvsem posledica geografskega položaja Hrvaške kot članice zunanje schengenske meje Evropske unije in večjega migracijskega pritiska.
Ugotovitve raziskave kažejo, da učinkovitost varstva človekovih pravic migrantov ni odvisna zgolj od ustreznega pravnega okvira, temveč od doslednega izvajanja v praksi. Diplomsko delo predstavlja podlago za nadaljnje raziskave pri razvoju migracijske politike in usklajevanja varnostnih interesov držav ter spoštovanju temeljnih človekovih pravic.</dc:description><dc:publisher>[B. Meden]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 08:08:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186024</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.13:330.322.5(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19099</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288925443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
