Pogled učencev od 4. do 9. razreda o pomenu učenja praktične priprave jedi za samostojnost in zdravo prehranjevanjeKuzmič Kuralt, Nataša (Avtor) Lovšin Kozina, Francka (Mentor) Drnovšek, Nika (Komentor) osnovnošolsko učenje in poučevanjegospodinjstvoizkušenjsko učenjepraktična priprava jediprehranska pismenostsamostojnostzdravo prehranjevanjeSodobne raziskave poudarjajo pomen prehranskega izobraževanja, zlasti izkušenjskega učenja priprave jedi, pri razvoju prehranske pismenosti. Prehranska pismenost je pomemben preventivni dejavnik za zagotavljanje zdravja. Debelost kot kronična nenalezljiva bolezen danes namreč predstavlja pomemben javnozdravstveni problem med otroki in mladostniki. Med ključnimi dejavniki tveganja pa se najpogosteje izpostavljajo neustrezne prehranske navade in pomanjkanje telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole dojemajo pomen praktičnega učenja priprave jedi za razvoj samostojnosti in oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. V anketiranje je bilo vključenih 192 učencev ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, 24 učencev je sodelovalo v polstrukturiranih intervjujih, ki so bili izvedeni z namenom poglobljenega razumevanja proučevane problematike. Rezultati kažejo, da učenci pripisujejo praktičnemu učenju priprave jedi pomembno vlogo pri razvoju samostojnosti ter pri usvajanju znanj in veščin, povezanih z zdravim prehranjevanjem. Učenci, vključeni v praktično pripravo jedi, so v svojih samoocenah pogosteje navajali večjo samostojnost, pripravljenost za pokušanje novih jedi ter večjo pripravljenost za vključevanje sadja in zelenjave v prehrano. Med najpomembnejšimi deležniki pri učenju praktične priprave jedi so učenci najpogosteje navajali mamo, babico in očeta, medtem ko je bila šola omenjena bistveno redkeje. Kot najpogostejši zaviralni dejavnik so učenci navajali pomanjkanje časa zaradi številnih interesnih dejavnosti. Rezultati kažejo, da učenci praktični pripravi jedi pripisujejo pomembno mesto v učnem procesu, zato je smiselno s tovrstnim pristopom pričeti čim prej. V šolskem prostoru to pomeni, da je smiselno v ta namen izkoristiti vse možne sistemske pogoje. Trenutno je tako možno s tematskimi vsebinami praktične priprave jedi pričeti že v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju VIO) v okviru razširjenega programa (RaP), nadgrajevati v okviru obveznih in izbirnih vsebin v višjih VIO kot tudi v dejavnostih, povezanimi s Šolsko shemo.N. Kuzmič Kuralt20262026-08-22 08:31:06Magistrsko delo/naloga185900UDK: 64(043.2)VisID: 208170COBISS_ID: 288560387sl