<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje pitja zdravih tekočin pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Eržen,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>hidracija</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>voda</dc:subject><dc:subject>pitne navade</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>zdrave pijače</dc:subject><dc:description>Voda je temeljna sestavina človeškega organizma in ima pomembno vlogo pri številnih fizioloških procesih. Zadostna hidracija je še posebej pomembna v otroštvu, saj vpliva na telesno zmogljivost, kognitivne sposobnosti, zbranost ter splošno počutje otrok. Kljub strokovnim priporočilom raziskave kažejo, da otroci pogosto ne zaužijejo zadostne količine tekočine. Poleg tega pogosto posegajo po sladkanih pijačah, ki imajo negativen vpliv na zdravje. Predšolsko obdobje predstavlja pomembno razvojno fazo za oblikovanje zdravih življenjskih navad, zato imajo pri spodbujanju ustreznega pitja pomembno vlogo tako starši kot tudi vzgojno-izobraževalne ustanove.
Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali predšolski otroci v vrtcu zaužijejo zadostno količino nesladkanih tekočin, predvsem vode in nesladkanega čaja. Ugotoviti sem želela tudi, kakšen vpliv imajo spodbujevalne dejavnosti na samostojnost otrok pri pitju, njihovo spontano spominjanje na pitje ter odnos do različnih vrst pijače.
Raziskava je potekala v ljubljanskem vrtcu in je vključevala 19 otrok, starih od 3 do 4 let. Uporabljen je bil empirični raziskovalni pristop, ki je združeval kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja. Kvantitativni del je temeljil na merjenju količine popite tekočine v dopoldanskem času v obdobju štirih tednov.  Prvi teden je bil namenjen izhodiščnemu merjenju, v naslednjih treh tednih pa so bile izvedene različne dejavnosti za spodbujanje pitja. Kvalitativni del raziskave je vključeval sistematično opazovanje vedenja otrok, njihove samostojnosti pri pitju in spontanega spominjanja na pitje. 
Rezultati raziskave so pokazali, da se je po uvedbi spodbujevalnih dejavnosti povečala količina popitih tekočin. Prav tako se je povečala samostojnost otrok pri poseganju po tekočinah ter njihovo zavedanje o pomenu ustrezne hidracije. Rezultati raziskave so prispevali k boljšemu razumevanju pitnih navad predšolskih otrok in ponudili uporabne podatke za oblikovanje predlogov za spodbujanje zdravih pitnih navad v vrtcu ter širšem vsakdanjem okolju otrok.</dc:description><dc:publisher>H. Eržen</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-22 08:30:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185895</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 208167</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288559619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
