<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv namestitve elastičnih lepilnih trakov in oblika vadbe pri poškodbi prsnega koša</dc:title><dc:creator>Doupona,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spindler-Vesel,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poškodba prsnega koša</dc:subject><dc:subject>elastični lepilni trakovi</dc:subject><dc:subject>respiratorna fizioterapija</dc:subject><dc:subject>miofascialna vadba</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:description>Posledice poškodbe prsnega koša so bolečina, zmanjšana respiratorna funkcija, omejena gibljivost prsnega koša ter zmanjšana kakovost življenja bolnikov. Elastični lepilni trakovi (ELT) se uporabljajo kot dopolnilna metoda za zmanjševanje bolečine in izboljšanje funkcionalnega okrevanja, vendar je raziskav o njihovi uporabi pri poškodbah prsnega koša malo.
Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv ELT kot dodatka standardni respiratorni fizioterapiji pri bolnikih po poškodbi prsnega koša. Cilji raziskave so bili ugotoviti vpliv ELT na mehaniko dihanja, intenziteto bolečine ter funkcionalno stanje in kakovost življenja bolnikov ter predstaviti sodobne rehabilitacijske pristope po poškodbi prsnega koša.
V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 32 bolnikov z izolirano enostransko poškodbo prsnega koša. Pri vseh bolnikih smo izvedli standardno respiratorno fizioterapijo, pri preiskovalni skupini pa dodatno namestili ELT. Ob vključitvi v raziskavo, neposredno po obravnavi ter prvi dan po vključitvi smo merili parametre mehanike dihanja, gibljivost prsnega koša in intenziteto bolečine. Deseti dan po vključitvi smo funkcionalno stanje in kakovost življenja ocenili z vprašalnikom EQ-5D. Pred odpustom iz bolnišnice so bili bolniki poučeni o samostojni uporabi ELT v domačem okolju ter o izvajanju strukturiranega programa vaj za subakutno in pozno fazo rehabilitacije.
Med skupinama nismo ugotovili statistično značilnih razlik pri večini spremljanih parametrov mehanike dihanja, intenziteti bolečine, porabi opioidnih analgetikov ali rezultatih vprašalnika EQ-5D. Statistično značilne razlike smo ugotovili pri maksimalnem inspiratornem tlaku (MIP), ki je bil v preiskovalni skupini višji ob vseh meritvah (p &lt; 0,05).
Dodatek ELT k standardni respiratorni fizioterapiji v zgodnjem obdobju po poškodbi prsnega koša ni pomembno vplival na večino spremljanih kliničnih izidov, ugotovljene razlike pri MIP pa nakazujejo možen ugoden vpliv na inspiratorno mišično funkcijo. Pregled literature poudarja pomen celostnega, večstopenjskega in fazno usmerjenega rehabilitacijskega pristopa, ki vključuje respiratorno fizioterapijo, terapevtsko vadbo, miofascialne tehnike in edukacijo bolnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-22 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185885</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67430</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289586691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
