<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prispevek Sveta EU k demokratičnemu deficitu rednega zakonodajnega postopka</dc:title><dc:creator>Glažar,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Lan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>demokratični deficit</dc:subject><dc:subject>Svet Evropske unije</dc:subject><dc:subject>redni zakonodajni postopek</dc:subject><dc:subject>indeks Shapley–Shubik</dc:subject><dc:subject>kvalificirana večina</dc:subject><dc:subject>glasovalna moč</dc:subject><dc:description>Evropska unija se sooča z demokratičnim deficitom, pri čemer je vloga Sveta Evropske unije v literaturi razmeroma slabo raziskana, čeprav je enakopraven sozakonodajalec v rednem zakonodajnem postopku. Namen dela je bil ugotoviti, ali Svet demokratični deficit povzroča in/ali ga odraža, presoditi pravičnost obstoječega sistema glasovanja v Svetu ter predlagati morebitne izboljšave.
V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo, sintezo in komparativno metodo predstavili institucionalno ureditev EU, redni zakonodajni postopek ter vlogo Sveta, ki smo jo primerjali s sorodnimi institucijami (ameriški Senat, švicarski Ständerat, nemški Bundesrat). V analitičnem delu smo s pomočjo indeksa Shapley–Shubik in aproksimacije Monte Carla matematično analizirali pravičnost različnih sistemov glasovanja, rezultate preverili s primerjavo z obstoječimi objavami, delovanje pa simulirali na podlagi volitev v Evropski parlament leta 2024.
Ugotovili smo, da Svet izpolnjuje merila za povzročanje demokratičnega deficita, saj deluje netransparentno in ni neposredno demokratično odgovoren, hkrati pa v določeni meri odraža širše strukturne pomanjkljivosti EU. Ugotovili smo tudi, da obstoječi sistem kvalificirane večine nesorazmerno koristi večjim državam članicam, zato kot pravičnejšo alternativo predlagamo Svet z neposredno izvoljenimi predstavniki ter uporabo navadne večine.
Delo prispeva h kvantitativnemu razumevanju glasovalne moči v Svetu in ponuja metodološki okvir, uporaben tudi za analizo drugih institucij večnivojskih sistemov. Rezultati so lahko izhodišče za razprave o institucionalni reformi EU. Omejitve dela izhajajo iz normativne narave predloga, ki ne upošteva politične izvedljivosti, ter iz predpostavke enotnega nacionalnega glasovanja evroparlamentarcev.</dc:description><dc:publisher>[D. Glažar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 11:15:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185872</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.1:061.1EU(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19118</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288492035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
