<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje pripovedovanja v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Grošelj,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pripovedovanje zgodb</dc:subject><dc:subject>pripovedovanje</dc:subject><dc:subject>pripovedovalna sposobnost</dc:subject><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:subject>slikanica brez besedila</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava spodbujanje pripovedovanja v predšolskem obdobju. Pripovedovanje je ena izmed pomembnejših dejavnosti v predšolskem obdobju, saj pomembno prispeva k razvoju otrokovega govora, mišljenja, domišljije, ustvarjalnosti ter socialno-čustvenega razvoja. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj govora in pripovedovanja v predšolskem obdobju, razvoj pripovedovalne sposobnosti, pomen pripovedovanja za otrokov celostni razvoj, različni načini spodbujanja pripovedovanja v vrtcu ter pomen slikanic brez besedila kot spodbude za otrokovo samostojno pripovedovanje. Empirični del je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so bili z anketnim vprašalnikom raziskani pogostost izvajanja, načini in metode spodbujanja pripovedovanja v vrtcih ter stališča vzgojiteljev do pripovedovanja in uporabe slikanic brez besedila. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pripovedovanju pripisujejo velik pomen in ga pogosto vključujejo v vsakodnevno delo v vrtcu. Pri dejavnostih, povezanih s pripovedovanjem, najpogosteje uporabljajo pripovedovanje ob slikanicah, pogovor o osebnih doživetjih in pogovor v krogu. Slikanice brez besedila uporabljaj redkeje, čeprav prepoznavajo njihov pomen za razvoj otrokove pripovedovalne sposobnosti. V drugem delu raziskave je bila izvedena kvalitativna analiza pripovedovanja šestih otrok ob slikanici brez besedila Marko Godec: Radovedni nosorogec in pomoč. Primerjava pripovedi pred in po poslušanju zgodbe je pokazala, da so bile po poslušanju zgodbe pripovedi otrok vsebinsko bogatejše, bolje organizirane, z bogatejšim besediščem ter smiselneje povezanimi dogodki v celoto, a pri nobenem otroku ni prišlo do prehoda na višjo razvojno raven pripovedovanja. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da imajo kakovostne pripovedovalne dejavnosti in uporaba slikanic brez besedila pomembno vlogo pri razvoju otrokove pripovedovalne sposobnosti ter predstavljajo dragoceno izhodišče za načrtovanje vzgojnega dela v vrtcu.</dc:description><dc:publisher>Z. Grošelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 08:31:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185842</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 208150</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288542467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
