<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost nočnih izmen z duševnim zdravjem medicinskih sester v Sloveniji: presečna raziskava</dc:title><dc:creator>Hilić,	Ajla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>izmensko delo</dc:subject><dc:subject>spanje</dc:subject><dc:subject>poklicni stres</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Duševno zdravje medicinskih sester je ključno za kakovost zdravstvene obravnave, a ga pogosto ogrožajo visoke delovne obremenitve, izmensko delo in težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k ugodnejšemu duševnemu zdravju medicinskih sester, ima velik pomen. Namen: Namen raziskave je bil preučiti povezanost duševnega zdravja medicinskih sester z izmenskim delom, spanjem in konfliktom med njihovim poklicnim in zasebnim življenjem. Metode dela: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z neslučajnim vzorcem 212 medicinskih sester v Sloveniji (86 % žensk, starosti od 19 do 63 let), ki so delale le v dnevnih (37 %) ali tudi v nočnih izmenah (63 %). Uporabljeni so bili standardizirani samoocenjevalni vprašalniki za merjenje količine in kakovosti spanja, negativnega vpliva poklicnega življenja na zasebno življenje, anksioznosti, depresivnosti in subjektivnega blagostanja. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijami in regresijskimi modeli. Rezultati: Med udeleženimi medicinskimi sestrami, ki so opravljale nočne izmene, in tistimi, ki ga niso, ni bilo statistično značilnih razlik v anksioznosti, depresivnosti in splošnem subjektivnem blagostanju, v kakovosti in količini spanja ter v zaznanem negativnem vplivu poklicnega življenja na zasebno življenje. Skupna ocena spanja, ki odraža kakovost in količino spanja, se je izkazala kot pomemben napovednik duševnega zdravja, pri čemer je bila povezana z višjo anksioznostjo, višjo depresivnostjo in nižjim subjektivnim blagostanjem. Z manj ugodnim duševnim zdravjem medicinskih sester, ki delajo v nočnih izmenah, se je povezoval tudi zaznani negativen vpliv poklicnega na zasebno življenje. Razprava in zaključek: Čeprav se delo v nočnih izmenah ni povezovalo z duševnim zdravjem, zaznanim vplivom poklicnega na zasebno življenje in značilnostmi spanja udeleženih medicinskih sester, pa ugotovitve raziskave osvetljujejo pomembno vlogo spanja in ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem v duševnem zdravju medicinskih sester v Sloveniji. Rezultati predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje ukrepov, usmerjenih v krepitev dobrobiti zaposlenih v zdravstveni negi, ne glede na vrsto izmenskega dela. Predlagamo ukrepe, usmerjene v izboljšanje kakovosti spanja in podporo ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem zdravstvenih delavcev.</dc:description><dc:publisher>[A. Hilić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 07:46:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185829</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162088</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288444419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
