<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Capuder,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šerjak,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>humano mleko</dc:subject><dc:subject>humana mlečna banka</dc:subject><dc:subject>neformalna izmenjava humanega ženskega mleka</dc:subject><dc:subject>darovanje mleka</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Materino mleko predstavlja zlati standard prehrane novorojenčka, saj vsebuje vse hranilne snovi, ki so zanj potrebne. Kadar materino mleko ni na voljo, se priporoča uporabo darovanega mleka. V humani mlečni banki skrbijo za izmenjavo humanega ženskega mleka. Po svetu pa ostaja neformalna izmenjava razširjena praksa. Namen: Raziskati želimo pojavnost neformalne izmenjave humanega ženskega mleka v Sloveniji ter ugotoviti, kakšno stališče imajo ženske po porodu do tovrstne prakse. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil aktiven od 12. 2. 2026 do 12. 3. 2026. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 423 žensk. Ugotovili smo, da je neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji redka. Darovanje je bilo najpogosteje povezano z altruizmom in presežkom mleka, prejemanje pa s pomanjkanjem lastnega mleka in željo po naravni prehrani otroka. Izmenjava je potekala predvsem preko družbenih omrežij in prijateljev. Večina udeleženk je menila, da bi morala biti izmenjava humanega mleka nadzorovana ter izrazila prednost mleku iz humane mlečne banke. Rezultati so pokazali pomanjkljivo zavedanje darovalk in prejemnic o možnostih prenosa okužb in drugih snovi preko materinega mleka. Razprava in zaključek: Neformalna izmenjava humanega mleka v Sloveniji sicer ni pogosta, vendar predstavlja pomembno alternativno obliko podpore dojenju. Ob tem ostajajo ključni izzivi varnost, zaupanje in informiranost uporabnic. Smiselno bi bilo nadaljnje razvijanje humane mlečne banke, izboljšanje logistične podpore darovalkam ter krepitev zdravstvenega svetovanja o varni uporabi darovanega mleka.</dc:description><dc:publisher>[A. Capuder]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-21 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185826</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162085</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288398851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
