Odnos družbe do dojenja starejših otrok: primerjava med Slovenijo in Združenimi državami AmerikeKaja, Smerkolj (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Vettorazzi, Renata (Recenzent) diplomska delababištvopercepcija dojenjakulturne razlikedružbene normejavno mnenjeUvod: Dojenje otrok, starejših od enega leta, je povsem naravno početje, ki je bilo skozi zgodovino uveljavljeno in sprejeto po vsem svetu. V moderni zahodni družbi pa so se pojavila družbena pričakovanja in norme, ki dojenje starejših otrok prikazujejo kot odklonsko in nezaželeno, kljub dokazanim zdravstvenim prednostim za mater in otroka. Namen: Namen diplomskega dela je odgovoriti na tri zastavljena raziskovalna vprašanja, ki se navezujejo na odnos anketirancev do dojenja starejših otrok. Glavni cilj diplomskega dela je primerjava stališč slovenskih in ameriških anketirancev. Metode dela: Anketni vprašalnik, ki je vseboval devet vsebinskih vprašanj, smo oblikovali s spletno aplikacijo 1KA. Pred distribucijo smo vprašalnik pilotno preizkusili med 20 Slovenci in 19 Američani ter ga s pomočjo izračuna koeficienta Cronbach alpha validirali. Vzorec je bil oblikovan po principu priložnostnega vzorčenja. Anketirancem sta bili zagotovljeni anonimnost in uporaba podatkov zgolj za raziskovalne namene. Vprašalnik je bil aktiven od 3. novembra 2025 do 12. januarja 2026. Anketo je rešilo 550 oseb, od tega 295 Slovencev in 255 Američanov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je delež slovenskih anketirancev s pozitivnim odnosom do dojenja po prvem letu starosti višji (60 %) kot pri ameriških anketirancih (40 %). Sprejemljivost dojenja se je v obeh državah izrazito zmanjševala z naraščanjem starosti otroka, hkrati pa sta naraščala nelagodje in pripravljenost spodbujati mater k odstavljanju. Koristi dojenja za telesno zdravje otroka in matere so anketiranci prepoznavali predvsem pri mlajših otrocih, medtem ko je pri starejših otrocih večina navajala, da lahko dojenje materi in otroku povzroči psihološko škodo. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je dojenje po prvem letu starosti v Sloveniji bolj normalizirana praksa kot v Združenih državah Amerike. Kot najpomembnejši dejavnik, povezan s pozitivnim odnosom do dojenja starejših otrok, se je izkazalo osebno poznanstvo nekoga z izkušnjo dojenja po prvem letu starosti. Ugotovitve nakazujejo, da na oblikovanje stališč pomembno vplivajo socialni stik, kulturni kontekst in dostop do informacij, hkrati pa opozarjajo na prisotnost predsodkov in mitov o škodljivosti dojenja starejših otrok.[K. Smerkolj]20262026-08-19 11:31:17Diplomsko delo/naloga185734UDK: 618.2/.7VisID: 162057COBISS_ID: 288306947sl