<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava nasilja nad zdravstvenimi delavci kot del sistema varnosti in zdravja pri delu</dc:title><dc:creator>Hofer,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>varnost in zdravje pri delu</dc:subject><dc:subject>psihosocialna tveganja</dc:subject><dc:subject>ISO 45001:2018</dc:subject><dc:subject>ISO 45003:2021</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava nasilje nad zdravstvenimi delavci kot del sistema varnosti in zdravja pri delu (VZD) v primarnem zdravstvenem varstvu. Namen raziskave je bil preučiti razširjenost, oblike in posledice nasilja ter analizirati obstoječe mehanizme njegove obravnave v zdravstvenih domovih gorenjske regije.
Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu in je bila izvedena s pomočjo anonimne anketne raziskave med zaposlenimi v zdravstvenih domovih. Anketa je bila posredovana 1241 zaposlenim, pri čemer je anketo v celoti izpolnilo 231 anketirancev (odzivnost 18,6 %). Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike.
Rezultati kažejo, da je nasilje nad zdravstvenimi delavci zelo razširjen pojav, saj je 87 % anketirancev v zadnjih 12 mesecih doživelo vsaj eno obliko nasilja. Najpogostejša oblika je verbalno nasilje (73 %), sledijo poniževanje (41 %) in grožnje (27 %), medtem ko je fizično nasilje redkejše (3 %). Nasilje se najpogosteje pojavlja v ambulanti (27 %) in pri telefonskem stiku (27 %). Skupaj 77 % zaposlenih poroča o negativnih psihofizičnih posledicah nasilja, najpogosteje v obliki stresa (66 %) in zmanjšane delovne motivacije (41 %). Kljub visoki razširjenosti nasilja je stopnja prijavljanja nizka, saj je nasilni dogodek prijavilo le 18 % anketirancev.
Rezultati potrjujejo, da nasilje ni zgolj posamezen incident, temveč sistemsko tveganje, ki zahteva celostno obravnavo v okviru sistema VZD. Ključni ukrepi vključujejo vzpostavitev jasnih protokolov, izboljšanje sistema prijavljanja, usposabljanje zaposlenih ter zagotavljanje psihološke in pravne podpore. Raziskava poudarja potrebo po prehodu iz reaktivnega k proaktivnemu upravljanju nasilja kot psihosocialnega tveganja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-18 11:20:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185695</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25877</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290030851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
