Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojniSelišnik, Irena (Avtor) prva svetovna vojnauradnikibeguncizaposlovanjenacionalnostspolAvtorica prikaže spremembe v nacionalni in spolni strukturi uradništva na Slovenskem neposredno po prvi svetovni vojni. Z odhodom Nemcev in prihodom številnih beguncev iz Primorske in Koroške ter zaposlovanjem žensk se stanje uradništva na Kranjskem in slovenskem delu Štajerske ter pred plebiscitom tudi na Koroškem zelo spremeni. Kvantitativne raziskave so pokazale, da so bile spremembe v nacionalnem smislu na Kranjskem manjše kot v slovenskem delu Štajerske, kjer so Nemce v večji meri nadomestili domačini in mladi praktikanti. Pregled številnih prošenj v arhivu razkriva številne dileme, povezane z odločanjem, ali bo nekdo službo ohranil. Prihod primorskega uradništva na Kranjsko je reguliral tudi Narodni svet v Trstu. Do leta 1921 so bila prosta mesta za uradnike bolj ali manj zapolnjena, begunci pa so imeli manj priložnosti za zaposlitev, če so imeli nižjo izobrazbo.20242026-08-18 09:38:57Članek v reviji185683UDK: 94(497.4)"1918/1921"ISSN pri članku: 2630-3426COBISS_ID: 217713667slLicenca CC BY je navedena na spletni strani revije.