<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza gibalnega razvoja trojčkov</dc:title><dc:creator>Tekavec Štular,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>trojčki</dc:subject><dc:subject>nedonošenčki</dc:subject><dc:subject>gibalni razvoj</dc:subject><dc:subject>večplodna nosečnost</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil analizirati telesne značilnosti in gibalne sposobnosti trojčkov v obdobju osnovne šole. Predvidevali smo, da bosta telesni in gibalni razvoj trojčkov ob vstopu v osnovno šolo na nižji ravni kot pri njihovih vrstnikih, a da se bodo razlike do konca osnovne šole zmanjšale. 
V raziskavi je sodelovalo 15 skupin trojčkov, skupno torej 45 posameznikov. Podatke o telesnem in gibalnem razvoju smo na podlagi soglasij pridobili iz šolskih zbirk podatkov SLOfit. Analizirali smo rezultate 11 merskih nalog; osem jih je ocenjevalo gibalne sposobnosti otrok, tri pa njihove telesne značilnosti. Z uporabo tovrstnih longitudinalnih podatkov smo posameznike lahko primerjali v istem obdobju odraščanja in s populacijskimi podatki. 
Raziskava je pokazala, da trojčki po rezultatih v povprečju ne zaostajajo bistveno za nacionalnim povprečjem, vseeno pa smo zaznali nekaj statistično značilnih razlik. Na začetku osnovne šole so za nacionalnim povprečjem zaostajali v telesnem razvoju (bili so manjši in lažji, imeli so manj podkožnega maščevja) ter pri rezultatih dveh od osmih gibalnih merskih nalog (tek na 600 m in predklon na klopci). Ob koncu osnovne šole so trojčki še vedno zaostajali za nacionalnim povprečjem v telesnem razvoju, a so se razlike občutno zmanjšale. Gibalne sposobnosti ob koncu osnovne šole so pokazale, da so trojčki pri treh merskih nalogah (tek na 600 m, tek na 60 m in premagovanje ovir nazaj) dosegali rezultate pod nacionalnim povprečjem, pri drugih treh merskih nalogah (dotikanje plošče z roko, dviganje trupa, vesa v zgibi) pa so ga presegali. Pri dveh merskih nalogah (skok v daljino z mesta in predklon na klopci) se rezultati trojčkov niso statistično značilno razlikovali od nacionalnega povprečja.
</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-08-12 14:32:15</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>185608</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.01:618.25</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 3024-0603</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.52165/sport.73.1-2.161-167</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249168643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
