<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv terminov rezi na dozorevanje in kakovost grozdja žlahtne vinske trte 'Merlot'</dc:title><dc:creator>Štrancar,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>pozna zimska rez</dc:subject><dc:subject>fenologija</dc:subject><dc:subject>dvojno namensko zorenje</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>V raziskavi za magistrsko delo smo želeli ugotoviti, kako pozna zimska rez (PZR) in dvojno namensko zorenje (DNZ) vplivata na fenologijo vinske trte in kakovost grozdja. Poskus smo izvedli leta 2024 na sorti 'Merlot', pri kateri smo vključili štiri obravnavanja, in sicer pozno zimsko rez na dan 22. 4. (PZR-1), pozno zimsko rez na dan 1. 5. (PZR-2), dvojno namensko zorenje (DNZ) in kontrolo (K). Med rastno dobo smo spremljali fenologijo trt po BBCH-sistemu. Po obravnavanjih in ob trgatvi smo prešteli število vseh grozdov na trto. Jagode smo med zorenjem vzorčili dvakrat in stehtali maso 100 jagod, izračunali CIRG-indeks, izmerili vsebnosti topne suhe snovi, posameznih sladkorjev, skupnih in posameznih kislin, pH, vsebnost skupnih in posameznih fenolov v jagodah ter slednje tudi v pečkah. Ugotovili smo, da PZR zamakne fenologijo trte za povprečno 7–10 dni, zmanjša število grozdov (PZR-2 ima približno štiri grozde manj na trto) in maso 100 jagod (samo pri prvem vzorčenju za 20–25 g). Pri grozdju trt PZR-1 smo izmerili značilno večjo (21,7 ± 0,18 ºBrix) vsebnost topne suhe snovi kot pri PZR-2 (20,9 ± 0,18 ºBrix), medtem ko je vsebnost skupnih kislin pri grozdju PZR-1 (7,32 ± 0,19 g/l) in PZR-2 (7,33 ± 0,19 g/l) značilno večja le pri prvem vzorčenju od grozdja kontrole (5,49 ± 0,19 g/l). Prav tako je imelo grozdje PZR-1 in PZR-2 v prvem terminu nižji pH od K, pri drugem pa grozdje PZR-2 celo višjega. Vsebnost skupnih fenolov v pečkah je značilno večja le pri PZR-2, medtem ko se vsebnosti fenolnih spojin v kožicah jagode med obravnavanji niso razlikovale. DNZ ima vpliv le na manjšo maso 100 jagod (za 20–25 g) in večjo vsebnost topne suhe snovi za od 2 do 3 ºBrix. PZR priporočamo kot ukrep za zakasnitev poteka fenofaz in ohranjanje svežine v vinu, DNZ pa za koncentracijo topne suhe snovi in ohranjanje vsebnosti skupnih kislin.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-06 07:15:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185453</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 283641</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 287609603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
