<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lastnosti enoslojnega poliuretanskega premaza za obložene iverne plošče</dc:title><dc:creator>Bizant,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obložene iverne plošče</dc:subject><dc:subject>priprava površine</dc:subject><dc:subject>poliuretanski premaz</dc:subject><dc:subject>enoslojni premaz</dc:subject><dc:subject>granulacija brusnega sredstva</dc:subject><dc:subject>postopek obdelave</dc:subject><dc:subject>vizualne in odpornostne lastnosti</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je opisana primerjava lastnosti površinskih sistemov na    oplemenitenih ivernih ploščah, ki so obdelane z enkratnim nanosom poliuretanskega premaznega sistema, ter sistemov, kjer je bil uporabljen klasičen dvoslojni premaz. Vzorci so bili pripravljeni z brusnimi papirji različnih granulacij (180, 240 in 400). Meritve so vključevale oceno sijaja, barve, debeline mokrega in utrjenega filma, oprijemno trdnost, odpornost proti hladnim tekočinam in odpornost proti udarcem. Potrdili smo, da se vrednost sijaja z višanjem granulacije brusnega papirja pri klasičnem postopku povečuje, kar pa ne velja za enkratni nanos. Vzorci z večjim nanosom so imeli svetlejšo površino, vzorci z dvoslojnim nanosom pa so pričakovano imeli najdebelejši sloj mokrega in utrjenega filma. Najvišjo oprijemno trdnost sta izkazovala vzorca IV 240 in IV 240 V (3,05 MPa). Oba sta bila izdelana iz belega iverala, brušena z granulacijo 240, vzorec IV 240 V je imel nekoliko večji nanos premaznega sredstva. Pri vzorcih z večjim enkratnim nanosom je bil pri testu za določanje oprijemne trdnosti delež adhezijskega loma izrazito višji (do 100 %), medtem ko smo pri vseh klasični vzorcih ugotovili 0 % adhezijskega loma. Odpornost proti vodi in kavi je bila pri vseh vzorcih odlična (ocena 5), medtem ko so razlike pri odpornosti proti udarcem pokazale rahlo prednost pri večjih vrednostih enoslojnih količin nanosa. Ugotovili smo, da lahko optimiziran enkratni nanos doseže primerljivo kakovost površine tistim z dvoslojnim nanosom premaza.</dc:description><dc:publisher>[R. Bizant]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-01 07:15:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185359</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*862.2:829.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 283445</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 286687491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
