Razporeditev in morfogeneza vrtač v SlovenijiStefanovski, Sašo (Avtor) Stepišnik, Uroš (Mentor) Verbovšek, Timotej (Komentor) Ferk, Mateja (Komentor) geomorfologija krasadigitalni model višingeomorfološka analizarentgenska difrakcijarentgenska fluorescencagranulometrijaelektrična upornostna tomografijaEna najpogostejših reliefnih oblik v Sloveniji so vrtače – do približno 100 m široke in okoli 10 m globoke kraške kotanje. Obstajajo številne interpretacije njihovega nastanka in funkcije, vendar brez doslednih zaključkov. V tej raziskavi smo proučili nastanek in razporeditev vrtač v Sloveniji. Na podlagi digitalnega modela višin smo zamejili vrtače v Sloveniji. Sledila je morfometrična klasifikacija, ki je služila kot izhodišče za sistematičen pristop. Identificirali smo štiri različne tipe. Skledaste vrtače imajo položna pobočja s širokimi uravnanimi dnemi in so najbolj tipične na območjih korozijskih uravnav, kjer prevladuje pokriti kras. Vodnjakaste vrtače imajo strma kamnita pobočja in majhna ozka dna ter so najbolj značilne na območjih kopastega krasa. Lijakaste vrtače imajo večinoma blaga pobočja in ozko dno, so najpogostejši tip vrtač v Sloveniji ter jih najdemo tako na korozijskih uravnavah kot v kopastem krasu. Podolgovate vrtače so lahko med seboj zelo različne. En tip je vezan na brezstrope jame in je najpogostejši na območjih, kjer večje reke odtekajo v podzemlje, drugi tip pa je značilen za kraška pobočja, zlasti dolomitni kopasti kras. Podrobne terenske, laboratorijske in statistične analize so pokazale, da oblika vrtač ne nakazuje njihovega nastanka, kar je v nasprotju z dosedanjo literaturo. Oblika in nastanek vrtač tudi nista izključno vezana na litološke značilnosti. Izkazalo se je, da različne oblike vrtač niso vezane na morfogenetske procese, ampak so očitno rezultat morfodinamičnih procesov. Morfološke razlike med vrtačami nakazujejo različno dinamiko procesov, zato so določeni tipi vezani na specifična kraška okolja. Rezultati kažejo, da korozijska paradigma vrtač ni empirično utemeljena in jo je treba rekonceptualizirati. Glavna skupna lastnost vseh analiziranih vrtač je, da so zapolnjene s kvartarnim eolskim sedimentom in predstavljajo pomemben arhiv paleookoljskih podatkov. Ugotovitve narekujejo temeljit premislek o dosedanjem razumevanju razvoja kraškega površja in vlogi sedimentov v njem.S. Stefanovski20252026-07-27 10:03:16Doktorsko delo/naloga185178UDK: 551.44+528.9:681.3(497.4)COBISS_ID: 283523843slIzjava avtorja, da dovoljuje objavo v Repozitoriju UL, je del disertacije.