Ženska pisava na presečišču filozofije, feminizma in robov popularne godbeŠabjan, Sara (Avtor) Dolar Bahovec, Eva (Mentor) Vidmar, Igor (Mentor) ženska pisavanasiljeplastičnostLingua IgnotaDiplomsko delo se ukvarja s pojmom »ženske pisave« na presečišču filozofije, feminizma in robov popularne godbe. Besedilo se začne s spolno razliko pri Sigmundu Freudu, nadaljuje s feminizmom Simone de Beauvoir, s plastičnostjo Catherine Malabou in konča s Hélène Cixous in njenim esejem »Smeh Meduze«. Pojem ženske pisave sem torej najprej skušala definirati s pomočjo psihoanalitične konceptualizacije in poststrukturalistične misli, za protiutež pa sem dodala omenjeni esej »Smeh meduze« Cixous, v katerem avtorica opiše »žensko pisavo« (l’ecriture feminine) kot nekaj neulovljivega znotraj falogocentričnega diskurza. S pojmom »ženske pisave« sem nato skušala opisati delo glasbenice Kristin Hayter, ki je nastopala pod psevdonimom Lingua Ignota. Glasbenica predstavlja enega izmed zanimivih primerov vključevanja na glasbeno področje eksperimentalnih in ekstremnih godb, ki so jih v preteklosti zaznamovali predvsem moški, ob tem pa poudarja, da svojega dela ne smatra za feminističnega. Lingua ignota med drugim predstavlja tudi neznani jezik Hildegarde iz Bingna, opatinje iz 12. stoletja, ki je kot ena redkih izobraženih žensk svojega časa razvijala svoj lastni jezik. Za lažje razumevanje pozicije Hayter znotraj glasbene sfere sem se v besedilu obrnila še na muzikologinjo Susan McClary in njeno delo Feminine Endings, sociologinjo Nino Dragičević in njeno delo Slavne neznane ter na delo Annihilating Noise Paula Hegartyja.20262026-07-23 14:39:40Diplomsko delo/naloga185129VisID: 621264sl