Bralna pismenost kot temelj za literarno empatijo: Analiza rezultatov testov za preverjanje bralne pismenosti in literarne empatije v 7. razredu osnovne šoleTomažič, Anja (Avtor) Žunkovič, Igor (Mentor) Žbogar, Alenka (Mentor) literarno branjebralna pismenostliterarna zmožnostliterarna empatijapouk slovenščineosnovna šolaMagistrsko delo raziskuje povezavo med bralno pismenostjo in literarno empatijo v obdobju zgodnje adolescence. Literarnoteoretični del opredeljuje oba konstrukta, v didaktičnem pa sta slednja postavljena v kontekst šole, natančneje pouk slovenščine. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni med 105 sedmošolci, in vključuje vprašalnik Interpersonal Reactivity Index, dva standardizirana testa bralne pismenosti ter vprašalnik o bralnih navadah in stališčih. Vsak izmed konstruktov je bil najprej obravnavan posamično, nazadnje pa je bila izvedena še korelacijska analiza, ki je osvetlila njihove medsebojne povezave. Rezultati kažejo, da učenci izmed štirih dimenzij empatije po Davisu (1980) najvišje izražajo empatično skrb, sledijo prevzemanje perspektive, domišljijsko vživljanje in najnižje osebna prizadetost. Ob tem deklice izkazujejo višjo raven domišljijskega vživljanja. Pri testih bralne pismenosti so bile sicer deklice uspešnejše, vendar med umetnostnim in neumetnostnim besedilom ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v uspešnosti. Učenci so bili uspešnejši pri zaprtih nalogah in na nižjih kognitivnih ravneh, medtem ko so se naloge odprtega tipa in zahtevnejše ravni razumevanja pogosto izkazale kot večji izziv. Korelacijska analiza potrjuje povezanost med bralno pismenostjo, bralnimi navadami in stališči, povezave pa so izrazitejše pri deklicah. Delo potrjuje, da je razvijanje bralne pismenosti skupna odgovornost učiteljev in da je za spodbujanje literarne empatije ključno načrtno vključevanje zahtevnejših nalog, odprtih vprašanj ter pogojno tudi recepcijsko sprejemljivejših besedil. Pri tem pa ni dovolj le skrbna izbira besedil, temveč morajo učitelji poznati in ustrezno uporabljati tudi metode za obravnavo književnih del, s katerimi učencem odpirajo prostor za refleksijo in čustveno vživljanje v literarne osebe, s čimer sistematično krepijo literarno empatijo in širšo literarno zmožnost.20262026-07-23 14:38:49Magistrsko delo/naloga185128VisID: 621263COBISS_ID: 285968387sl