<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študija o Dokdu in nacionalni identiteti Korejcev</dc:title><dc:creator>Kurajić,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kang,	Byoung Yoong	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dokdo</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>korejski nacionalizem</dc:subject><dc:subject>nacionalni simbol</dc:subject><dc:subject>teritorialni spor</dc:subject><dc:description>V pričujočem diplomskem delu obravnavam vlogo otoka Dokdo v povezavi s korejsko nacionalno identiteto. Otok v korejski zavesti deluje kot izrazit nacionalni simbol, katerega pomen izhaja predvsem iz kolonialne preteklosti. Dokdo je bil leta 1905 prvo korejsko ozemlje, ki ga je Japonska uradno okupirala, kar ga umešča v središče korejske zgodovinske travme in kolektivnega spomina. Kot odpor na kolonializem se je oblikoval korejski nacionalizem in koncept minjok, ki poudarja skupni izvor in etnično enotnost. Teritorialni spor med Južno Korejo in Japonsko temelji na nasprotujočih si zgodovinskih in pravnih interpretacijah. Koreja poudarja neprekinjeno upravljanje otoka, Japonska pa trdi, da je bil leta 1905 otok terra nullius. Dokdo je danes z vladno in civilno pobudo aktivno prisoten v vsakdanu Korejcev v učnih načrtih, komercialnih izdelkih ter kulturnih in digitalnih vsebinah, usmerjenih predvsem v mlajše generacije. Zaradi močne simbolne vpetosti v nacionalno identiteto spor o Dokdu verjetno še dolgo ne bo razrešen.</dc:description><dc:publisher>[T. Kuraić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-23 14:38:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185125</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 621260</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285917443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
