Fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju adolescentne idiopatske skolioze – pregled literaturePozderec, Lea (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Palma, Polona (Recenzent) diplomska delafizioterapijaadolescentna idiopatska skoliozakonzervativno zdravljenjefizioterapevtski pristopiSchroth metodaza skoliozo specifične vajeUvod: Adolescentna idiopatska skolioza je najpogostejša strukturna deformacija hrbtenice v obdobju rasti, za katero je značilna tridimenzionalna deformacija hrbtenice in trupa. Diagnoza je postavljena, kadar je Cobbov kot na rentgenskem posnetku večji od 10º in je prisotna rotacija vretenc. Tveganje za napredovanje krivine je povezano s skeletno zrelostjo, velikostjo in tipom krivine ter obdobjem hitre rasti. Cilj konzervativnega zdravljenja je preprečiti napredovanje deformacije in zmanjšati potrebo po kirurškem posegu. Pomemben del konzervativnega zdravljenja predstavljajo fizioterapevtski pristopi, med katerimi so najpogosteje uporabljeni za skoliozo specifične vaje (PSSE), Schroth metoda, stabilizacijska vadba in SEAS pristop. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature analizirati učinkovitost fizioterapevtskih pristopov pri zdravljenju adolescentne idiopatske skolioze. Metode dela: Rezultati so bili pridobljeni iz elektronske podatkovne zbirke PubMed s pomočjo ustreznih ključnih besed »scoliosis AND physiotherapy«. V pregled so bile vključene randomizirane nadzorovane raziskave, v katerih so ocenjevali učinkovitost fizioterapevtskih pristopov pri pacientih z adolescentno idiopatsko skoliozo. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih pet randomiziranih nadzorovanih raziskav. V treh raziskavah so primerjali za skoliozo specifične vaje s standardno oskrbo, v eni raziskavi so primerjali Schroth metodo z vajami za krepitev mišic, v eni pa so primerjali PSSE s stabilizacijsko vadbo ob sočasni uporabi opornice. V štirih od petih raziskav so poročali o statistično značilnem izboljšanju Cobbovega kota, zmanjšanje rotacije trupa ter izboljšanje kakovosti življenja znotraj intervencijskih skupin. V treh raziskavah so bile ugotovljene tudi statistično značilne razlike med posameznimi pristopi, zlasti pri Schroth metodi oziroma za skoliozo specifičnih vajah. Kljub temu rezultati med raziskavami niso povsem enotni, kar omejuje možnost neposredne primerjave pristopov. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da imajo fizioterapevtski pristopi pomembno vlogo pri konzervativnem zdravljenju adolescentne idiopatske skolioze, saj lahko prispevajo k stabilizaciji ali upočasnitvi napredovanja krivine, zmanjšanju rotacijske komponente deformacije ter izboljšanju kakovosti življenja. Učinkovitost terapije je odvisna tudi od stopnje skeletne zrelosti in doslednosti izvajanja vaj. Zaradi metodološke heterogenosti raziskav so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci, daljšim spremljanjem in standardiziranimi protokoli vadbe.[L. Pozderec]20262026-07-21 12:38:08Diplomsko delo/naloga185040UDK: 615.8VisID: 160589COBISS_ID: 285626371sl