<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kratek povzetek temeljnih načel oblikovanja domačih strokovnih izrazov (têrminov)</dc:title><dc:creator>Kristan,	Silvo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>strokovno izrazoslovje</dc:subject><dc:subject>terminologija</dc:subject><dc:description>Večina kompetentnih jezikoslovnih virov izraz têrmin razlaga kot strokovni izraz (izvorno grško terminus technicus). Beseda têrmin in besedna zveza strokovni izraz sta torej sopomenki. Izpeljanka terminologija je prav tako uveljavljen mednarodni izraz in pomeni dvoje: sklop têrminov ali strokovnih izrazov na določenem področju in vedo oziroma znanstveno disciplino, ki proučuje têrmine oziroma strokovno izrazje. Dvobesedni izraz terminologija športa torej pomeni dvoje: sklop športnega strokovnega izrazja in športoslovno disciplino, ki proučuje športno strokovno izrazje. Izraza têrmin in terminologija sta postala neoporečni del slovenskega knjižnega jezika, zato ju najdemo tudi v SSKJ brez kvalifikatorja, ki bi opozarjal na dvomljivo rabo. V tem zapisu bom izmenično uporabljal domači in mednarodni izraz: domačega zaradi spoštovanja maternega jezika in krepitve njegove sporočilnosti, mednarodnega zaradi mednarodne prepoznavnosti problematike, ki jo prispevek obravnava. Prispevek vsebuje še nekaj konkretnih primerov, ki kažejo na raznovrstnost (in zapletenost) terminoloških prijemov. Tako terminološki odsek vsake vede kot vsak posameznik, ki pomaga izumljati strokovno izrazje, morata poznati nekaj temeljnih načel tega ustvarjalnega dela. Nisem še zasledil, da bi kdo ta načela objavil strnjeno na enem mestu. Veliko o tej temi je napisanega v različnih virih, zato je bilo treba iz njih zložiti sestavljanko, ki je v tem zapisu zdaj objavljena v 'enem kosu' in s posebnim ozirom na športno področje. Pisec teh vrstic seveda ni jezikoslovec, zato bi poklicni jezikoslovec marsikaj zapisal drugače. Pa tudi vsi jezikoslovci ne bi enako zagovarjali nekaterih stališč. Na koncu prispevka so zapisani poglavitni viri, ki so pisca tega sestavka vodili tako pri večletnem terminološkem delu kot pri tem zapisu. Upati je, da bo prispevek v pomoč tudi področni terminološki (zdaj neustrezno: izrazoslovni) komisiji na Fakulteti za šport, ki se do zdaj še ni izkazala.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-20 11:58:40</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>184992</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.01</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 3024-0603</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.52165/sport.73.1-2.78-89</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248829187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
