Intertekstualnost in intermedialnost v kratki prozi Andreja BlatnikaJenčič, Maja (Avtor) Pavlič, Darja (Mentor) slovenska književnostintertekstualnostmedbesedilnostintermedialnostmedmedijskostAndrej Blatnikkratka prozapostmodernizemminimalizemMagistrska naloga obravnava šest kratkoproznih zbirk Andreja Blatnika (Šopki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave kož, Zakon želje, Saj razumeš? in Ugrizi) ter pojav intertekstualnosti in intermedialnosti v njih. Avtorjeva pisava temelji na dialogu z obstoječimi teksti, ki jih medbesedilno prenaša, posnema in opisuje. Obravnavane kratkoprozne zbirke vsebujejo gosto mrežo dialogov, pri katerih se kratke zgodbe nenehno povezujejo z literarnimi, mitološkimi, filozofskimi, religioznimi in popularnokulturnimi referencami. Vloga intertekstualnih in intermedialnih postopkov se skozi avtorjev opus spreminja. Intertekstualnost je najrazvidnejša v postmodernističnih zbirkah Šopki za Adama venijo in Biografije brezimenih, v katerih zgodbe vzpostavljajo dialog predvsem s Svetim pismom, antično mitologijo, svetovno in slovensko literaturo. Ob avtorjevi usmeritvi v minimalistično poetiko se število referenc zaradi ekonomičnosti izraza posledično zmanjša, pridobijo pa pomensko globino. Intermedialnost se najpogosteje kaže v navezovanju na umetniške medije, pri katerem zgodbe prevzemajo glasbene citate in filmske povzetke. Na ravni jezikovnega izraza so zgodbe oblikovni posnetki Borgesove in Carverjeve literarne dediščine, na ravni besedilnega sveta pa si najpogosteje izposojajo literarne osebe in motivno-tematsko reminiscirajo na kanonizirane literarne predloge.[M. Jenčič]20262026-07-19 07:17:53Magistrsko delo/naloga184986UDK: 821.163.6.09Blatnik A.VisID: 618637COBISS_ID: 285567235sl