<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava hranilne vrednosti travnih silaž z različnih kmetijskih gospodarstev</dc:title><dc:creator>Šink,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>krma</dc:subject><dc:subject>travna silaža</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:subject>kakovost silaže</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo primerjali hranilno vrednost in kakovost travnih silaž z različnih kmetijskih gospodarstev, analiziranih pri predmetu Znanost o krmi. Namen raziskave je bilo ovrednotiti hranilno vrednost in kakovost analiziranih travnih silaž ter glede na vsebnosti hranljivih snovi in kazalcev kakovosti ugotoviti razlike med vzorci in med leti ter zaporednimi košnjami. V raziskavo je bilo vključenih 98 vzorcev travnih silaž, analiziranih med letoma 2022 in 2026 na Biotehniški fakulteti, Oddelku za zootehniko. Vzorce so prispevali študenti s svojih ali bližnjih kmetij, pri čemer so bili v analizo namerno vključeni tudi vzorci slabše kakovosti. Študenti so vzorce organoleptično ocenili ter opravili kemijsko analizo, ki je vključevala celotno wendsko analizo, določanje detergentske vlaknine (NDV, KDV), rudninskih snovi ter kazalnikov kakovosti silaže (pH, hlapne maščobne kisline in amonijakov dušik). Iz kemijske sestave smo izračunali vsebnost brezdušičnega izvlečka, nevlaknastih ogljikovih hidratov, presnovljive energije (ME) in neto energije za laktacijo (NEL). Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SAS/STAT. Rezultati so pokazali veliko variabilnost med vzorci. V primerjavi z literaturo so bile analizirane slovenske travne silaže v povprečju bolj suhe in energijsko revnejše. Povprečne vsebnosti kazalcev kakovosti so bile večinoma znotraj priporočenih vsebnosti, kar kaže, da so silaže v povprečju dobre kakovosti. Med posameznimi leti in zaporednimi košnjami so bile ugotovljene statistično značilne razlike za nekatere vsebnosti hranljivih snovi, za kazalce kakovosti je bila statistična razlika med leti, med zaporednimi košnjami pa ni bilo statističnih razlik. Rezultati kažejo, da na hranilno vrednost travnih silaž v Sloveniji pomembno vpliva čas košnje oziroma zrelost trave.</dc:description><dc:publisher>B. Šink</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-19 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184966</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 636.084/.087(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 282210</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285398531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
