<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priložnostna spolnost med mladimi v Sloveniji:  Etnografsko preizpraševanje teorije spolnih scenarijev</dc:title><dc:creator>Gosarič,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habinc,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bartulović,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>priložnostna spolnost</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>teorija spolnih scenarijev</dc:subject><dc:subject>spolno vedenje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Družbene spremembe preteklega stoletja, ki so spolnost ločile od izključno reproduktivne funkcije in jo povezale z užitkom, so vplivale na oblikovanje intimnih odnosov, kar je vidno še danes. Diplomsko delo obravnava pojav priložnostne spolnosti kot ene izmed danes pogosto prakticiranih oblik intimnih odnosov. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev in anonimno anketo se osredotoča na mlade v Sloveniji med 20. in 30. letom starosti ter njihovo razumevanje, odnos, izkušnje, normiranje in doživljanje priložnostne spolnosti. S pomočjo teorije spolnih scenarijev je priložnostna spolnost analizirana na kulturni, medosebni in intrapsihični ravni, ki med seboj aktivno vplivajo druga na drugo. Kljub temu da je priložnostna spolnost pogost in vedno bolj sprejet pojav, se v širši družbi pojavljajo različni diskurzi, ki različno obravnavajo priložnostno spolnost in posameznike, ki jo prakticirajo. V Sloveniji je spolna kultura heterogena, znotraj nje pa sta najbolj opazna medicinsko-psihološki in medijsko-potrošniški diskurz. Preplet permisivne in tradicionalne spolne kulture in diskurzov je priložnostno spolnost ujel med normalizacijo in stigmatizacijo. In čeprav je priložnostna spolnost na videz spontana praksa, se v delu pokaže kot zelo reflektiran proces vsakega posameznika, kjer so med priložnostnimi spolnimi partnerji vzpostavljena tudi pravila vedenja z namenom, da dosežejo moralni minimum neškodovanja komurkoli od udeleženih. Pravila med drugim delujejo kot mehanizem čustvenega dela in racionalizacije intimnosti. Tako pri sogovornikih kot anketirancih je opazen močen ambivalenten odnos do te prakse. Kljub večji sprejetosti in pogostemu prakticiranju priložnostne spolnosti pa se resna zveza in spolnost znotraj nje še vedno pojavita kot ideal intimnih odnosov in spolnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-18 07:16:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184952</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 618279</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
