Vpliv metode Enso na posameznike s simptomi anksioznosti, depresije in izgorelostiRebolj, Ela (Avtor) Repič Slavič, Tanja (Mentor) metoda Ensointerocepcijasrčna koherencačustvena regulacijaizgorelostanksioznostdepresivnostMagistrsko delo raziskuje učinke metode Enso v primerjavi z MBSR programom na področju izgorelosti, depresivnosti, anksioznosti, povezanosti s seboj ter skupinske povezanosti pri odraslih z anksiozno-depresivno simptomatiko. Metoda Enso predstavlja strukturiran skupinski pristop, ki združuje poslušanje lastnega srčnega utripa preko digitalnega stetoskopa, terapevtsko oblikovana podporna besedila, pisno refleksijo in skupinsko deljenje izkušenj. Raziskava je bila izvedena kot 12-tedenska primerjalna študija z eksperimentalno skupino, ki je izvajala metodo Enso, in kontrolno skupino, ki je izvajala MBSR tehnike. V raziskavo je bilo vključenih 20 odraslih udeležencev, razdeljenih v dve skupini po deset. Kvantitativni del je vključeval vprašalnike CBI, PHQ 9 in GAD-7 ter sprotne samoocene povezanosti s seboj in skupino, kvalitativni del pa je temeljil na refleksivnih zapisih udeležencev in terenskih zapiskih raziskovalca, analiziranih s pomočjo tematske analize. Kvantitativni rezultati so pokazali statistično značilno zmanjšanje izgorelosti v obeh skupinah, statistično značilno zmanjšanje depresivnosti v eksperimentalni skupini ter statistično značilno zmanjšanje anksioznosti v kontrolni skupini. Razlike med skupinama niso bile statistično značilne, vendar so bile povprečne spremembe večje v eksperimentalni skupini, prav tako tudi povezanost s seboj in skupino. Kvalitativni rezultati pa opisujejo, da sta obe intervenciji podpirali telesno umirjanje, čustveno regulacijo, samorefleksijo in razvoj skupinske povezanosti, pri čemer je bil proces v Enso skupini bolj čustveno povezan z doživljanjem srčnega utripa, odnosom do sebe in do svojega telesa, v MBSR skupini pa je bil proces bolj povezan z opazovanjem misli in občutkov, sproščanjem napetosti in vračanjem v sedanji trenutek. Za nadaljnje razumevanje učinkov metode bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci, longitudinalnim spremljanjem ter vključevanjem fizioloških kazalnikov avtonomne regulacije.[E. Rebolj]20262026-07-16 09:01:11Magistrsko delo/naloga184863UDK: 159.942(043.2):616.895.4VisID: 36333COBISS_ID: 286836739sl