<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med izgubo in preobrazbo - materino doživljanje sindroma praznega gnezda ob odhodu prvorojene hčerke od doma</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak Lukek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prazno gnezdo</dc:subject><dc:subject>mati</dc:subject><dc:subject>odrasla hčerka</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>družinski odnosi</dc:subject><dc:subject>fenomenološka raziskava</dc:subject><dc:description>Obdobje praznega gnezda predstavlja pomembno razvojno prelomnico v življenju družine in posameznika. Namen magistrskega dela je bil raziskati doživljanje mater ob odhodu najstarejše hčerke od doma ter osvetliti čustvene, relacijske in identitetne procese, ki spremljajo ta življenjski prehod. Teoretični del temelji na spoznanjih razvojne psihologije, teorije navezanosti, sistemske družinske teorije in relacijske družinske terapije, s posebnim poudarkom na odnosu med materjo in hčerko.
Empirični del raziskave je bil izveden po kvalitativni raziskovalni paradigmi s fenomenološkim pristopom. V raziskavo je bilo vključenih sedem mater, katerih najstarejše hčerke so se v zadnjih treh letih odselile od doma. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in analizirani z metodo fenomenološke analize po Wertzu.
Rezultati raziskave kažejo, da odhod najstarejše hčerke od doma pri materah sproža širok spekter čustvenih odzivov, med katerimi izstopajo občutki izgube, praznine, žalovanja, osamljenosti in pogrešanja, hkrati pa tudi občutki ponosa, zadovoljstva in zaupanja v hčerkino samostojnost. Tematska analiza intervjujev je omogočila oblikovanje enajstih osrednjih kategorij doživljanja mater ob odhodu najstarejše hčerke od doma: materinstvo kot osrednji življenjski odnos, čustvena povezanost in bližina, občutki izgube, praznine in žalosti, prazno gnezdo kot razvojna prelomnica, doživljanje osamljenosti in sprememb v vsakdanu, spremembe v partnerskem odnosu, preoblikovanje družinske dinamike, iskanje in raziskovanje sebe izven materinske vloge, novi pomeni ženskosti in identitete, dejavniki podpore in soočanja s spremembo ter nove razsežnosti odnosa med materjo in odraslo hčerko. Na podlagi teh kategorij je bila oblikovana skupna analiza, ki je omogočila celovito razumevanje raziskovanega pojava. Raziskava je pokazala, da je materinstvo pri večini udeleženk predstavljalo pomemben del njihove identitete, zaradi česar je odhod hčerke pogosto sprožil proces ponovnega raziskovanja sebe, lastnih potreb in življenjskih ciljev. Ugotovitve kažejo tudi, da odhod hčerke ne pomeni izgube odnosa med materjo in hčerko, temveč njegovo preoblikovanje v enakovrednejši odnos med dvema odraslima ženskama.
Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju fenomena praznega gnezda v slovenskem prostoru in opozarja na pomen prepoznavanja tega življenjskega obdobja kot pomembnega razvojnega procesa, ki lahko poleg stiske predstavlja tudi priložnost za osebnostno rast, preoblikovanje identitete in razvoj novih oblik medosebne povezanosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-16 09:00:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184860</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.2-055.52-055.2+-055.62-055.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36330</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 286854659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
