Kazenskopravni vidiki zasebnosti na delovnem mestuHribar, Tina (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) zasebnostnadzor zaposlenihvideonadzorkomunikacijska zasebnostosebni podatkikazensko pravodopustnost dokazovSodobni tehnološki razvoj je delodajalcem omogočil uporabo vse bolj raznolikih, intenzivnih in tudi prikritih oblik nadzora nad zaposlenimi. Delo se osredotoča na vprašanje, kje poteka meja med še dopustnim nadzorom delovnega procesa in posegom v zasebnost zaposlenega, ki lahko zaradi svoje narave ali intenzivnosti postane kazenskopravno relevanten. Čeprav ima delodajalec legitimne interese za nadzor zaposlenih, kot so varovanje premoženja, poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, varnosti zaposlenih in učinkovite organizacije dela, zaposleni tudi na delovnem mestu ohranja pravico do osebne, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) pravico do zasebnosti varuje prek več kaznivih dejanj, ki lahko pridejo v poštev tudi v delovnem okolju. Mednje spadajo neupravičena osebna preiskava (136. člen KZ-1), neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje (137. člen KZ-1), neupravičeno slikovno snemanje (138. člen KZ-1), kršitev tajnosti občil (139. člen KZ-1), izdaja poklicne skrivnosti (142. člen KZ-1) ter zloraba osebnih podatkov (143. člen KZ-1). Delo obravnava tudi procesnopravno vprašanje dopustnosti dokazov, ki jih delodajalec pridobi z ukrepi, ki posegajo v zasebnost zaposlenega. V kazenskem postopku velja strogo pravilo izločitve dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic. Kadar pa dokaz pridobi zasebni subjekt, je potrebna presoja okoliščin konkretnega primera ter tehtanje med prizadetimi pravicami in legitimnimi interesi. Podobno se vprašanje dopustnosti takšnih dokazov pojavlja tudi v delovnih sporih, zlasti pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanja zaposlenega, ki ima znake kaznivega dejanja.T. Hribar20262026-07-16 09:00:12Magistrsko delo/naloga184859UDK: 343:349.2(043.2)VisID: 138750COBISS_ID: 285177859sl