FABR'KA ŽIVLJENJA : idejna zasnova revitalizacije obrtne cone Ugar v Ribnici skozi prostorsko ekonomski model samoregulacijePaternus, Eva (Avtor) Gregorski, Mojca (Mentor) arhitekturadegradirane obrtne conevojašnica Mirka BračičaRibnicasamoregulacija prostoraprostorsko-ekonomski modelzadružno naseljeponovna rabaV magistrskem delu na primeru Obrtne cone Ugar v Ribnici obravnavam problematiko degradiranih, vizualno razdrobljenih in gospodarsko neperspektivnih obrtnih con. Gre za območja, ki so se razvila v prostorih, prvotno nenamenjenih gospodarskim dejavnostim, vendar so bila zaradi svoje urbane lege, obsega in obstoječe arhitekturne strukture prepoznana kot primerna za umeščanje obrtnih programov, kot na primer nekdanje vojašnice. Takšne obrtne cone se danes soočajo s problemom mešanega lastništva in pomanjkanjem skupnosti, kar vodi v neusklajen prostorski in programski razvoj. Odsotnost skupne razvojne strategije območja se odraža tudi v gospodarski neperspektivnosti cone. Podjetja se soočajo s prostorsko krizo, ki jo rešujejo z arhitekturno nekakovostnimi posegi, ki le še poglabljajo prostorsko in funkcionalno degradacijo območja. Mešano lastništvo hkrati spodbuja tudi mešano rabo, ki vključuje stanovanja in centralne dejavnosti, vendar območju primanjkujeta merilo človeka in javni prostor srečevanja, ki bi vzpostavila kvalitetne pogoje za razvoj novih programskih vsebin. Zaradi pomanjkanja skupnosti in dolgoročne vizije razvoja, tovrstne obrtne cone ne omogočajo aktivne povezave z mestom in mestnim življenjem. Namesto tega ostajajo pasiven, vizualno in socialno neintegriran del mesta. Cilj je zasnovati prostorsko ekonomski model za samoregulacijo degradiranih obrtnih con. Predlagani model povezuje ključne akterje: gospodarska podjetja, kot osnovni gradnik obrtne cone; občino, ki skrbi za lokalne javne zadeve, potrebe prebivalcev, ter upravlja z zemljišči in objekti; ter zadrugo mladih, ki zagotavlja kakovostna in ekonomsko dostopna stanovanja za mlade in mlade družine ter skupnostne prostore, namenjene razvoju skupnosti in aktivni povezavi območja z mestom. Prostorsko ekonomski model hkrati omogoča razvoj in rast gospodarskih podjetij ter zagotavlja urejeno urbanistično, arhitekturno in programsko celoto vključeno v mesto. Njegov rezultat je hibridno naselje, kjer obrt, bivanje in skupnostni prostori tvorijo zadružno skupnost, usmerjeno v uresničevanje javnega interesa mesta.20262026-07-16 08:02:14Magistrsko delo/naloga184852VisID: 129648COBISS_ID: 286859011sl