Doživljanje poroda pri ženskah z motnjo avtističnega spektraKrenos, Katja (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) Stanek Zidarič, Tita (Komentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaavtizemporodna izkušnjasenzorna predelavababištvoUvod: Ženske z motnjo avtističnega spektra se lahko v perinatalnem obdobju soočajo z različnimi senzornimi, komunikacijskimi, telesnimi in čustvenimi izzivi. Porod in poporodno obdobje vključujeta številne nepredvidljive situacije, intenzivne telesne občutke ter izpostavljenost dražljajem v zdravstvenem okolju, kar lahko pri ženskah z motnjo avtističnega spektra vpliva na občutek varnosti, nadzora in zmožnost obvladovanja situacije. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izkušnje žensk z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje senzornega okolja med porodom in v poporodnem obdobju, raziskati njihovo zaznavanje dogajanja v lastnem telesu ter prepoznati izzive, s katerimi se v tem obdobju soočajo. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatki so bili pridobljeni s štirimi polstrukturiranimi intervjuji z odraslimi ženskami z diagnosticirano motnjo avtističnega spektra ali s sumom nanjo, ki so že rodile. Vzorec je bil namenski. Intervjuje smo zvočno posneli, dobesedno prepisali in anonimizirali. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Rezultate raziskave smo predstavili v štirih tematskih sklopih: porod, poporodno obdobje, komunikacija in odnos zdravstvenega osebja ter predlogi za izboljšanje porodne izkušnje. Udeleženke so porodno okolje pogosto opisovale kot senzorno intenzivno in obremenjujoče. Kot pomembne dejavnike porodne izkušnje so izpostavile svetlobo, zvoke, dotike, medicinske postopke, občutek nadzora, predvidljivost, prisotnost partnerja ter način komunikacije zdravstvenega osebja. V poporodnem obdobju so poudarile pomen telesnega okrevanja, dojenja, spoprijemanja s pomanjkanjem spanja, otrokovim jokom in telesnim stikom ter potrebo po postopnem učenju skrbi za novorojenčka. Pri odnosu zdravstvenega osebja so kot pomembne izpostavile jasno komunikacijo, razlago postopkov, potrpežljivost, spoštljiv odnos ter upoštevanje individualnih senzornih potreb. Med predlogi za izboljšanje izkušnje poroda so navedle zmanjšanje senzorne obremenitve, napovedovanje postopkov, omejevanje nepotrebnih dotikov, možnost prisotnosti podporne osebe ter bolj individualizirano obravnavo. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da porodna in poporodna izkušnja žensk z motnjo avtističnega spektra ni odvisna le od medicinskega poteka poroda, temveč tudi od senzornega okolja, jasnosti podanih informacij, odnosa zdravstvenega osebja in možnosti individualnih prilagoditev. Senzorno prilagojena, predvidljiva in spoštljiva obravnava lahko prispeva k večjemu občutku varnosti in manjši obremenjenosti žensk. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje različnih strok, kot sta babiška stroka in delovna terapija.[K. Krenos]20262026-07-16 07:45:55Diplomsko delo/naloga184845UDK: 615.851VisID: 160563COBISS_ID: 285029379sl