Ustavna ureditev pravice do socialne varnosti v evropskih državahKramar, Manca (Avtor) Mišič, Luka (Mentor) pravica do socialne varnostievropske ustavesodno varstvonačelo socialne državetipologija socialne državePravica do socialne varnosti je ena izmed temeljnih človekovih pravic druge generacije. Kljub temu, da je že več let vključena v mednarodne dokumente o človekovih pravicah se njena ustavna ureditev med evropskimi državami bistveno razlikuje. Magistrska naloga analizira, v kolikšnem obsegu in na kakšen način je pravica do socialne varnosti vključena v ustavah dvanajstih evropskih držav, komu je zagotavljana ter ali jo je mogoče uveljavljati pred nacionalnimi sodišči. Posebna pozornost je namenjena predvsem primerjavi ustavne ureditve izbranih držav z uveljavljenimi tipologijami držav blaginje, zlasti s tipologijo Gøste Esping-Andersena in njenimi kasnejšimi dopolnitvami. Primerjalna analiza pokaže, da stopnja razvitosti socialnega sistema in dejanski obseg socialnih pravic ne sovpadata nujno z njihovo ustavno ureditvijo. Nekatere države z razvitimi sistemi socialne varnosti socialne pravice v ustavi urejajo skromno ali zgolj programsko, medtem ko druge države pravico do socialne varnosti izrecno priznavajo, vendar je njena dejansko uresničljivost omejena oziroma nemogoča zaradi finančnih težav oziroma institucionalnih problemov evropskih držav. Magistrska naloga zato poudarja pomen ustavne formulacije, zakonodajne konkretizacije in sodne prakse pri dejanskem varstvu pravice do socialne varnosti, ter dejstvo da se ustavna ureditev pravice ne sklada dosledno s tipologijo držav blaginje Gøste Esping-Andersena, saj ustavna umestitev pravice ne odraža nujno dejanske razvitosti sistema socialne varnosti posamezne države.M. Kramar20262026-07-15 09:00:08Magistrsko delo/naloga184799UDK: 349.3:342(043.2)VisID: 138657COBISS_ID: 285169923sl