<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok do igre v gozdu in na vrtčevskem igrišču</dc:title><dc:creator>Potrebuješ,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojiteljice predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>gozdna pedagogika</dc:subject><dc:subject>igra v gozdu</dc:subject><dc:subject>vrtčevsko igrišče</dc:subject><dc:subject>stališča vzgojiteljev</dc:subject><dc:subject>naravno učno okolje</dc:subject><dc:subject>gozd</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok do igre v gozdu v primerjavi z igro na vrtčevskem igrišču. Izhaja iz spoznanja, da naravno okolje predstavlja pomemben učni prostor za celostni razvoj otroka, hkrati pa je njegova vključitev v pedagoško prakso odvisna od profesionalnih stališč vzgojiteljev, njihovih izkušenj ter organizacijskih in prostorskih pogojev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vzgojitelji vrednotijo igro v gozdu in na vrtčevskem igrišču ter preveriti, ali so njihova stališča povezana z delovno dobo, pogostostjo obiskovanja gozda in oddaljenostjo vrtca od gozda.

Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z dopolnilno kvalitativno analizo odprtih odgovorov. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom med slovenskimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok. Pri analizi so bili uporabljeni neparametrični statistični postopki, odprti odgovori pa so bili obdelani s tematsko analizo. 

Rezultati kažejo, da vzgojitelji gozdu pripisujejo pomembno razvojno vrednost, zlasti na področju naravoslovnega učenja, ustvarjalnosti, razvoja samostojnosti, samozavesti ter gibalnega razvoja otrok. Delovna doba se večinoma ni izkazala kot pomemben dejavnik razlik v stališčih. 
Prav tako pogostejše obiskovanje gozda ni bilo povezano z bolj pozitivnimi stališči na vseh področjih, temveč predvsem z močnejšim zaznavanjem njegovega pomena za razvoj otrokove samostojnosti in samozavesti. Najizrazitejša ugotovitev raziskave je bila statistično značilna povezanost med oddaljenostjo vrtca od gozda in pogostostjo obiskovanja gozda – vrtci, ki so bližje gozdu, ga vključujejo v pedagoško prakso pogosteje.

Ugotovitve potrjujejo, da vključevanje gozda v predšolsko vzgojo ni odvisno le od pozitivnih stališč vzgojiteljev, temveč tudi od konkretnih prostorskih in organizacijskih pogojev. Raziskava predstavlja prispevek k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje naravnega okolja v predšolsko vzgojo, ter ponuja izhodišča za nadaljnji razvoj gozdne pedagogike in oblikovanje spodbudnih učnih okolij v slovenskih vrtcih.</dc:description><dc:publisher>P. Potrebuješ</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 08:30:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184781</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 206245</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285096451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
