<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Privatizacija javnega zdravstva: primerjalna analiza Slovenije in Združenih držav Amerike</dc:title><dc:creator>Šumić,	Šejla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>privatizacija</dc:subject><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:subject>dostopnost</dc:subject><dc:subject>pravičnost</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava privatizacijo javnega zdravstva skozi primerjalno analizo
Slovenije in Združenih držav Amerike. Osrednji problem je, kako različen delež javnega
in zasebnega sektorja vpliva na financiranje, dostopnost, kakovost in pravičnost
zdravstvenih storitev. Namen raziskave je oceniti, ali večja vloga zasebnega sektorja
izboljšuje učinkovitost sistema ter ali povečuje socialne razlike v dostopu do oskrbe.
Raziskava temelji na kvalitativni primerjalni analizi in deskriptivni metodi. Uporabljeni
so sekundarni viri, med njimi strokovna literatura, znanstveni članki ter uradna poročila
slovenskih in mednarodnih institucij. Analiza omogoča primerjavo organizacije,
financiranja in delovanja obeh zdravstvenih sistemov ter poudarja razlike med
solidarnostno zasnovanim slovenskim modelom in tržno usmerjenim ameriškim
modelom.
Ugotovitve kažejo, da slovenski sistem zagotavlja širšo univerzalno dostopnost,
vendar se sooča z dolgimi čakalnimi dobami in kadrovskimi omejitvami. Ameriški
sistem omogoča hitrejši dostop za zavarovane posameznike, vendar ustvarja visoke
stroške in izrazite neenakosti. Rezultati potrjujejo, da privatizacija lahko prispeva k
večji učinkovitosti, hkrati pa pogosto zmanjšuje pravičnost sistema.
Delo prispeva k boljšemu razumevanju vpliva privatizacije na javno zdravstvo in ponuja
izhodišča za razpravo o prihodnjih reformah v Sloveniji. Poudarja pomen
uravnoteženja med javnim interesom, finančno vzdržnostjo in enakim dostopom do
zdravstvenih storitev. Omejitev raziskave je uporaba sekundarnih virov. Takšna
primerjava je pomembna tudi za širše družbeno okolje, ker pokaže, da dostopnost
zdravstvenih storitev ni odvisna le od višine izdatkov, temveč tudi od organizacije
sistema, regulacije trga in političnih odločitev. Ugotovitve so zato uporabne za
oblikovanje premišljenih zdravstvenih politik, ki lahko bolje usklajujejo učinkovitost,
pravičnost in dolgoročno vzdržnost sistema. To je posebej pomembno za slovenski
zdravstveni prostor.</dc:description><dc:publisher>[Š. Šumić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-14 13:35:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184717</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.2:33(497.4:73)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18935</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285916931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
