<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje utrudljivosti pri osebah z multiplo sklerozo</dc:title><dc:creator>Košir,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Janša,	Jelka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>fokusna skupina</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Utrudljivost je eden najpogostejših in najbolj obremenjujočih simptomov pri osebah z multiplo sklerozo. Vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, sodelovanje v družinskem in socialnem življenju ter občutek samostojnosti. Ker je pogosto težko razložljiva in slabo prepoznana v okolju, je pomembno razumeti, na kakšen način jo osebe opisujejo in kako se z njo spoprijemajo. Namen: Raziskati, kako osebe z multiplo sklerozo doživljajo utrudljivost v vsakodnevnem življenju, kako ta vpliva na njihovo vključevanje v aktivnosti, kateri dejavniki prispevajo k njenemu pojavu oziroma stopnjevanju ter katere strategije se uporabljajo za njeno obvladovanje. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s fokusno skupino, v kateri je sodelovalo sedem oseb z multiplo sklerozo. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo kvalitativne tematske analize, z uporabo računalniškega programa ATLAS.ti. Rezultati: Udeleženci so utrudljivost opisovali kot telesno in miselno izčrpanost, ki se pojavlja po aktivnostih ali že med njihovim izvajanjem. Povezovali so jo z občutkom težkih nog, zmanjšano vzdržljivostjo, težavami pri hoji, koncentraciji, iskanju besed in načrtovanju dneva. Utrudljivost je po njihovem poročanju vplivala na osebno nego, gospodinjska opravila, delo, prosti čas, vožnjo in socialne stike. Zaradi nje so morali aktivnosti pogosteje prilagajati, jih razporejati čez dan ali jih v nekaterih primerih tudi opustiti. Kot pomembne načine obvladovanja utrudljivosti so izpostavili počitek, razporejanje energije, uporabo pripomočkov, prilagoditve okolja, postavljanje meja ter pomoč svojcev. Ob tem so opisovali tudi potrebo po večji previdnosti pri izvajanju dnevnih aktivnosti, spremembo življenjskega ritma, nerazumevanje okolice ter stigmo ob razkritju diagnoze. Razprava: Ugotovitve kažejo, da utrudljivost ni le telesni simptom, temveč kompleksna izkušnja, ki posega v različna področja vsakodnevnega  življenja. Njeno doživljanje je povezano z zmanjšano zmožnostjo izvajanja aktivnosti, spremembami vlog in prilagajanjem vsakodnevnih navad. Podpora bližnjih, razumevanje okolice in ustrezne prilagoditve lahko pomembno prispevajo k lažjemu obvladovanju utrudljivosti. Zaključek: Boljše razumevanje doživljanja utrudljivosti lahko prispeva k bolj usmerjeni delovnoterapevtski obravnavi, načrtovanju ustreznih prilagoditev in višji ravni podpore osebam z multiplo sklerozo pri ohranjanju dejavnega vsakdanjega življenja.</dc:description><dc:publisher>[J. Košir]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-12 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184682</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160491</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284768771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
