<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med strategijami spoprijemanja s spletnim nasiljem in samospoštovanjem v obdobju poznega mladostništva</dc:title><dc:creator>Gladek,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivno ignoriranje</dc:subject><dc:subject>asertivnost</dc:subject><dc:subject>maščevanje</dc:subject><dc:subject>nemoč</dc:subject><dc:subject>podpora bližnjih</dc:subject><dc:subject>samospoštovanje</dc:subject><dc:subject>spletno nasilje</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja</dc:subject><dc:subject>tehnične rešitve</dc:subject><dc:subject>zunanja institucionalna pomoč</dc:subject><dc:description>V sodobnem digitalnem okolju se mladostniki vse pogosteje soočajo s spletnim nasiljem, ki se pojavlja prek digitalnih naprav in vključuje žaljiva sporočila, širjenje škodljivih vsebin, prevzemanje identitete, grožnje ter druge oblike spletnega ustrahovanja, trpinčenja ali nadlegovanja. Zaradi hitrega širjenja vsebin, stalne dosegljivosti in težjega umika iz digitalnega okolja lahko pomembno vpliva na psihosocialno blagostanje mladostnikov. Odzivi nanj so povezani z obliko in pogostostjo nasilja ter načinom, kako posameznik situacijo razume in se z njo spoprijema. Strategije spoprijemanja so različne, od iskanja podpore bližnjih in institucionalne pomoči, uporabe tehničnih rešitev ter asertivnega vedenja do pasivnejših odzivov, kot sta nemoč in ignoriranje. 

Namen magistrskega dela je bil preučiti povezanost med strategijami spoprijemanja s spletnim nasiljem in samospoštovanjem pri mladostnikih v obdobju poznega mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 134 udeležencev, starih od 18 do 24 let. Rezultati so pokazali, da večina udeležencev ni navedla izkušnje spletnega nasilja. Med strategijami spoprijemanja se je kot najpogosteje izražena pokazala podpora bližnjih, kar kaže, da mladostniki socialno oporo prepoznavajo kot pomemben vir pomoči. Pogosto izražene so bile tudi tehnične rešitve, kot so blokiranje povzročitelja, shranjevanje dokazov in varovanje zasebnosti. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med samospoštovanjem in nemočjo oziroma samoobtoževanjem, kar pomeni, da se mladostniki z nižjim samospoštovanjem pogosteje soočajo z občutki nemoči, negotovosti in samoobtoževanja. Pozitivna, vendar šibka povezanost se je pokazala med samospoštovanjem in asertivnim odzivanjem, medtem ko povezave med samospoštovanjem in drugimi strategijami spoprijemanja niso bile statistično značilne. 

Nepričakovano je bilo ugotovljeno, da so udeleženci z izkušnjo spletnega nasilja poročali o višjem samospoštovanju kot tisti, ki takšne izkušnje niso navedli. Tega ni mogoče razumeti kot dokaz, da spletno nasilje zvišuje samospoštovanje, temveč kot pokazatelj, da je odnos med spletnim nasiljem in samospoštovanjem kompleksen ter odvisen od številnih osebnih, socialnih in metodoloških dejavnikov.</dc:description><dc:publisher>[K. Gladek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 09:00:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184646</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.2-053.6:343.436:004.738.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36232</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 286856451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
