<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialno primerjanje partnerskega odnosa, zadovoljstvo z odnosom in uporaba družbenih omrežij</dc:title><dc:creator>Peterman,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo s partnerskim odnosom</dc:subject><dc:subject>socialno primerjanje partnerskega odnosa</dc:subject><dc:description>Družbena omrežja so danes vse pogosteje uporabljeno orodje za preživljanje prostega časa in so zato skoraj nepogrešljiv del vsakdanjika večine ljudi. Kot taka predstavljajo idealen prostor za socialne primerjave in lahko močno posegajo v uporabnikovo dojemanje življenja in lastnih medosebnih odnosov – tudi partnerskega odnosa. Romantični odnos za večino posameznikov predstavlja eno izmed najpomembnejših vezi, ki jo lahko v življenju vzpostavijo z drugo osebo, zato smo v našem magistrskem delu želeli podrobneje preučiti, ali je zadovoljstvo z njim lahko tudi z uporabo sodobnih družbenih omrežij in socialnim primerjanjem z drugimi odnosi. Natančneje, raziskovali smo povezanost med socialnim primerjanjem partnerskega odnosa, zadovoljstvom z odnosom in časom, preživetim na družbenih omrežjih. Zanimalo pa nas je tudi, ali obstajajo razlike v socialni primerjavi in zadovoljstvu z odnosom glede na spol in trajanje odnosa. V teoretičnem delu smo raziskali in opredelili partnerski odnos, proces socialnega primerjanja in družbena omrežja ter njihove učinke na psihološko in relacijsko blagostanje njihovih uporabnikov. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo treh vprašalnikov: Lestvica časa uporabe družbenih omrežij (SONTUS), Lestvica socialne primerjave odnosov (RSCM) in Indeks zadovoljstva v paru (CSI). V raziskavi je sodelovalo 184 udeležencev, 148 žensk in 36 moških,  starih med 18 in 69 let. Rezultati so pokazali negativno povezanost med socialno primerjavo partnerskega odnosa in zadovoljstvom s partnerskim odnosom. Odkrili smo tudi povezanost uporabe družbenih omrežij v stresnih obdobjih z zadovoljstvom v odnosu (negativna povezanost) in socialno primerjavo partnerskega odnosa (pozitivna povezanost). Raziskava ni pokazala statistično pomembne povezanosti splošne uporabe družbenih omrežij z zadovoljstvom v odnosu in socialno primerjavo odnosa, prav tako tudi ne pomembnih razlik glede na spol in trajanje odnosa v socialni primerjavi odnosa in zadovoljstvu.  Magistrsko delo osvetljuje in pomembno prispeva k razumevanju povezav med  uporabo družbenih omrežij, partnerskim primerjanjem in zadovoljstvom s  partnerskim odnosom, odpira pa tudi možnost za nadaljnje raziskovanje na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[T. Peterman]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 09:00:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184644</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.2:347.62:316.47:004.738.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36231</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 286868227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
