Dodatna strokovna pomoč v osnovni šoli z vidika socialne pedagogikeUjčič, Rebeka (Avtor) Zorc-Maver, Darja (Mentor) socialna pedagogikadodatna strokovna pomočosnovna šolapoklicna identitetainkluzijadružbenokritični potencialMagistrsko delo obravnava dodatno strokovno pomoč (DSP) v osnovni šoli z vidika socialne pedagogike. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako socialne pedagoginje, zaposlene kot izvajalke DSP v osnovni šoli, razumejo svojo poklicno identiteto in vlogo, kakšen pomen pripisujejo socialnopedagoškemu pristopu, kako se pri delu soočajo z omejitvami, profesionalnimi dilemami in zahtevami šolskega sistema ter kako se v šolskem prostoru izraža družbenokritični potencial socialne pedagogike. V teoretičnem delu predstavim različne teoretične pristope vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šole, slovenski zakonodajni in strokovni okvir DSP ter nekatere kritike njenega izvajanja v praksi. V nadaljevanju obravnavam razvoj socialne pedagogike v svetu in v Sloveniji, njene temeljne koncepte, poklicno identiteto socialnih pedagoginj in umeščenost socialne pedagogike v osnovno šolo. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri sem izvedla šest delno strukturiranih intervjujev s socialnimi pedagoginjami, ki delajo kot izvajalke DSP v rednih osnovnih šolah. Podatke sem analizirala s postopkom kodiranja in oblikovala kategorije, povezane s petimi raziskovalnimi vprašanji. Ugotovitve kažejo, da se poklicna identiteta intervjuvank oblikuje v dinamičnem prepletu izobrazbe, zaposlitvene vloge izvajalke DSP, konkretnih delovnih nalog, odnosov, institucionalnega okolja in delovnih izkušenj. Poleg individualnega dela z učenci se intervjuvanke vidijo predvsem v povezovalni, koordinacijski in administrativni vlogi. Specifični doprinos socialne pedagogike se kaže v celostnem razumevanju učenca s pozornostjo na njegov kontekst, delu skozi profesionalni odnos, čustveni podpori in poudarjanju vzgojne dimenzije pred učnim področjem, zagovorništvu učencev, izhajanju z močnih področij in spodbujanju participacije. Socialne pedagoginje poleg individualnega dela dajejo pozornost tudi na skupinsko in preventivno delo ter na svetovanje in podporo drugim v kolektivu. Socialne pedagoginje kot izvajalke DSP delujejo v stalni napetosti med socialnopedagoškimi izhodišči in institucionalnimi zahtevami. Šolski sistem je zaznamovan z učnimi cilji, ocenami, urniki in dokumentacijo, DSP pa je v praksi pogosto razumljena predvsem kot učna pomoč. Intervjuvanke svoje delo razumejo širše in učne vsebine pogosto uporabljajo kot prostor za vzpostavljanje odnosa in krepitev samopodobe ter učenje socialnih veščin. Družbenokritični potencial socialne pedagogike se v šolskem prostoru kaže predvsem na ravni vsakdanjih praks s postopnim ustvarjanjem sprememb v kolektivu, s čimer vplivajo na bolj vključujočo šolsko kulturo. Raziskava opozarja na potrebo po večji prepoznavnosti socialnopedagoškega profila v osnovni šoli, jasnejši opredelitvi svetovalne storitve, bolj sistematično spodbujanemu preventivnemu in skupinskemu delu, sistemski ureditvi supervizije in bolj osmišljeni uporabi dokumentacije. Raziskava DSP osvetli s perspektive socialnih pedagoginj in pokaže, kako se socialnopedagoška drža udejanja znotraj osnovnošolskega prostora.R. Ujčič20262026-07-11 08:30:55Magistrsko delo/naloga184637UDK: 37.013.42(043.2)VisID: 206048COBISS_ID: 284670211sl