<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga in izzivi vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih</dc:title><dc:creator>Stegne,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bolnišnice</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>bolnišnični oddelki</dc:subject><dc:subject>hospitalizirani otroci</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj v bolnišnici</dc:subject><dc:subject>izzivi</dc:subject><dc:subject>vloga
vzgojitelja</dc:subject><dc:subject>čustvena podpora</dc:subject><dc:subject>čustvena odpornost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vlogo in izzive vzgojiteljev, zaposlenih v bolnišničnih oddelkih. Ti imajo
pomembno vlogo pri prilagajanju otrok novim razmeram, pri doživljanju bolnišničnega okolja, pri
soočanju s strahom in stresom ter prispevajo k njihovemu boljšemu počutju. Njihova vloga pa je
pogosto premalo raziskana. Pri svojem delu s hospitaliziranimi otroki se srečujejo z zahtevnimi pogoji
in čustvenimi obremenitvami, zato je razumevanje njihove vloge ključno za izboljšanje pedagoškega
procesa in dobrega počutja otrok med hospitalizacijo.
V teoretičnem delu sem predstavila nekaj bolnišničnih oddelkov v Sloveniji, posebnost dela v
bolnišničnem okolju, vpliv hospitalizacije na otroka in pomen igre, rutine ter čustvene podpore med
zdravljenjem. Poseben poudarek je namenjen vlogi vzgojitelja pri zmanjševanju posledic
hospitalizacije, sodelovanju z zdravstvenim osebjem in starši ter izzivom, s katerimi se vzgojitelji
srečujejo pri svojem delu. Teoretična izhodišča poudarjajo, da hospitalizacija pri otroku pogosto
povzroča strah, stres in občutek negotovosti, zato je prisotnost vzgojitelja pomembna za otrokovo
dobro počutje, občutek varnosti in lažje prilagajanje na bolnišnično okolje.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s
šestimi vzgojiteljicami, zaposlenimi v različnih bolnišničnih oddelkih v UKC Ljubljana. Namen
raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi pogoji se vzgojitelji srečujejo pri delu v bolnišničnem okolju,
kako delo vpliva na njihovo čustveno počutje in čustveno odpornost, kako se njihovo delo razlikuje od
dela v večinskih oddelkih in kakšna je njihova vloga pri zmanjševanju strahu in stresa pri
hospitaliziranih otrocih.
Rezultati raziskave so pokazali, da delo vzgojiteljev v bolnišničnem okolju zahteva veliko mero
fleksibilnosti, prilagajanja in sodelovanja z zdravstvenim osebjem ter starši. Vzgojitelji se pogosto
srečujejo s prostorskimi omejitvami, pogostimi prekinitvami med dejavnostmi zaradi zdravstvenih
posegov in čustveno zahtevnimi situacijami. Kljub temu svoje delo doživljajo kot zelo pomembno in
izpopolnjujoče. Raziskava je pokazala, da imajo pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju strahu in
stresa pri otroku, saj s pomočjo igre, glasbe, lutk in drugih dejavnosti otrokom nudijo občutek
varnosti, podpore in normalnosti v času hospitalizacije.
Ugotovitve kažejo, da delovne izkušnje pomembno vplivajo na razvoj čustvene odpornosti pri
vzgojiteljih. Čez leta razvijejo različne strategije soočanja s stresom in čustvenimi obremenitvami, pri
čemer igrajo pomembno vlogo podpora kolektiva, pogovor s sodelavci in drugim zdravstvenim
osebjem ter osebne strategije sproščanja.
Diplomsko delo opozarja na pomembnost vloge vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih in na potrebo po
večji prepoznavnosti njihovega dela v slovenskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>E. Stegne</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 08:30:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184636</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 206047</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284655875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
