Odnos, znanje in stališča učiteljstva do vloge šole pri razvijanju digitalnega državljanstvaGregorič, Veronika (Avtor) Tašner, Veronika (Mentor) Žveglič Mihelič, Mojca (Komentor) informacijska družbaosnovnošolski učiteljidigitalno državljanstvoinformacijska družbadigitalne tehnologijestališčaučiteljstvoosnovna šolaRazmislek o posledicah tekoče moderne (Bauman, 2000) ter o njeni prihodnosti vključuje vprašanje obstoja in delovanja posameznika v digitaliziranem okolju. Z razvojem novih digitalnih prostorov se spreminja tudi razumevanje državljanstva, ki postaja vse bolj individualizirano, digitalni svet pa pod vprašaj postavlja državljansko identiteto in jo izzove k novemu definiranju. Digitalno državljanstvo je eden izmed novodobnih konceptov, ki pridobiva na pomenu zaradi nikoli prej videnih izzivov in zahtev, ki jih pojav in razvoj omrežne družbe prinaša. Umešča se v širši okvir digitalnih kompetenc – je presečna kompetenca znotraj več digitalnih kompetenc in predstavlja zmožnost odgovorne, etične in varne uporabe digitalnih tehnologij ob hkratnem upoštevanju človekovih pravic in dolžnosti v digitalnem prostoru (Vuorikari idr., 2023). Presega tehnično pismenost in zajema predvsem vrednostni in vedenjski vidik digitalnih kompetenc. V sodobnem času je eno izmed poglavitnih okolij, v katerih se otroci in mladostniki nahajajo, virtualno okolje, ki časovno prevzema vedno večji del njihove vsakdanje rutine. Otroci in mladostniki se prek digitalne participacije že neformalno politično udejstvujejo. Digitalna participacija se glede na otrokov kulturni in socialni kapital precej razlikuje, zato je digitalna neenakost ena izmed bolj pogostih posledic v globalnih digitalnih sistemih. Potreba po sistematičnem vključevanju vsebin digitalnega državljanstva v vzgojno-izobraževalne procese se v zadnjem obdobju vse izraziteje pojavlja tudi na ravni Evropske Unije ter se postopoma prenaša v nacionalne izobraževalne politike držav članic. Pri tem pa ni mogoče prezreti vloge učiteljev kot ključnih nosilcev implementacije teh vsebin. Upoštevati je treba njihovo administrativno in pedagoško obremenjenost, stopnjo usposobljenosti za poučevanje vsebin digitalnega državljanstva, vprašanje merljivosti vzgojno-izobraževalnih ciljev ter njihov odnos do digitalnih tehnologij in zaznanega vpliva teh tehnologij na razvoj otrok in mladostnikov. V magistrskem delu raziskujemo odnos, znanje, sposobnosti in stališča do vloge šole pri razvijanju digitalnega državljanstva med osnovnošolskimi učitelji ter se bolj kot na izobraževanje prek digitalnih tehnologij osredotočamo na izobraževanje o digitalnih tehnologijah ter njihovem vplivu na vsakdanje življenje ljudi. Raziskava prispeva k razumevanju profesionalne pripravljenosti in usposobljenosti učiteljev za soočanje z izzivi digitalizirane družbe ter spodbuja k bolj poglobljeni razpravi o vlogi šole pri oblikovanju odgovornih digitalnih državljanov. Teoretični del magistrskega dela najprej raziskuje transformacijo koncepta državljanstva v digitalni dobi in opisuje družbene, politične in tehnološke spremembe, ki pogojujejo nastanek digitalnega državljanstva. V nadaljevanju se osredotoča in analizira vpliv digitalnih tehnologij na otroke in mladostnike ter z njim povezane (digitalne) neenakosti. V osrednjem delu teoretičnih izhodišč predstavimo in obravnavamo evropski koncept (digitalnega) državljanstva – nastanek, razvoj in domene digitalnega državljanstva. Nadalje utemeljujemo in argumentiramo potrebo po zgodnjem in sistematičnem vključevanju digitalnega državljanstva v šolski prostor, ki bi deloval kot preventiven in korekcijski mehanizem za zmanjševanje (digitalnih) neenakosti. Zaključni del teoretičnega poglavja pojasnjuje, kakšno vlogo odigrajo znanje, sposobnosti, odnos in posameznikova stališča – v našem primeru učiteljeva, na uspešno implementacijo reform v šolski sistem. V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno raziskavo na podlagi šestih raziskovalnih vprašanj, ki se osredotočajo na poznavanje pojma digitalno državljanstvo, zaznano pomembnost posameznih kompetenc v vsakdanjem življenju, samooceno usposobljenosti za razvijanje digitalnega državljanstva pri pouku ter na stališča učiteljstva do vloge šole pri razvijanju digitalnega državljanstva. V raziskavi so sodelovali 104 učitelji, ki so v šolskem letu 2024/25 poučevali na razredni, predmetni ali na obeh stopnjah v eni izmed slovenskih osnovnih šol. Namen raziskave je bil analizirati znanje, samooceno usposobljenosti poučevanja digitalnega državljanstva, stališča in odnos osnovnošolskih učiteljev do digitalnega državljanstva. V spletnem vprašalniku nas je zanimalo, ali med učitelji obstajajo razlike glede na stopnjo poučevanja, fazo profesionalnega razvoja in predhodne izkušnje z izobraževanjem o digitalnem državljanstvu. Na podlagi ugotovljenih rezultatov raziskave smo v sklepnem delu magistrskega dela oblikovali in zapisali konkretne smernice, ki bi pripomogle k boljšemu poznavanju digitalnega državljanstva in učinkovitejšemu vključevanju vsebin digitalnega državljanstva v osnovne šole ter zmanjšale razlike, ki se med učiteljstvom pojavljajo glede na stopnjo poučevanja, fazo profesionalnega razvoja in predhodne izkušnje z izobraževanjem o digitalnem državljanstvu.V. Gregorič20262026-07-11 08:30:10Magistrsko delo/naloga184633UDK: 316:37.011.3-051(043.2)VisID: 206045COBISS_ID: 284661763sl