Delovna aktivnost oseb s Parkinsonovo boleznijoČadež, Zoja (Avtor) Bratun, Urša (Mentor) Sicherl, Zorana (Recenzent) diplomska deladelovna terapijadelovna zmožnostdejavniki delovne uspešnostipregled literatureUvod: Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilni postopno napredujoči motorični in nemotorični simptomi. Bolezen pomembno vpliva na vsakodnevno delovanje posameznika, tudi na področje dela. Delovna terapija lahko pripomore k ohranjanju delovne aktivnosti s prilagoditvami delovnih nalog, delovnega okolja in načinov izvajanja aktivnosti. Namen: Preučiti obstoječo literaturo na temo delovne aktivnosti oseb s Parkinsonovo boleznijo in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na delovno aktivnost. Metode dela: Izveden je bil pregled literature po smernicah Joana Briggs Institute. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in PubMed. V končno analizo je bilo vključenih 11 člankov, objavljenih med letoma 2006 in 2023. Rezultati: Na delovno aktivnost oseb s Parkinsonovo boleznijo vpliva veliko dejavnikov, med njimi napredujoči motorični in nemotorični simptomi, napredovanje bolezni, prilagoditve na delovnem mestu, stigma in diskriminacija. Osebe s Parkinsonovo boleznijo v povprečju zapustijo delovno okolje šest let po postavljeni diagnozi, delež zaposlenih po desetih letih od diagnoze se giblje okoli 10 %. Mnogi zaposleni si ne upajo izraziti želje po prilagoditvah na delovnem mestu, čeprav bi jim pomagale ohranjati zaposlitev dlje časa in bi bili pri opravljanju dela bolj uspešni, prav tako mnogi zaposleni ne želijo, da bi njihovi sodelavci izvedeli za diagnozo, saj bi jih posledično imeli za manj sposobne in kompetentne. Razprava in zaključek: Diagnoza Parkinsonove bolezni v zgodnjem obdobju pomembno vpliva na delovno aktivnost, socialno vključenost in kakovost življenja, pri čemer se z daljšanjem trajanja bolezni izrazito zmanjšuje delež zaposlenih, brezposelnost pa predstavlja enega ključnih dejavnikov nezadovoljstva z življenjem. Ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so fleksibilen delovni čas, reorganizacija nalog, uporaba podporne tehnologije ter učinkovita komunikacija med delodajalcem in zaposlenim, pomembno prispevajo k ohranjanju zaposlitve oseb s Parkinsonovo boleznijo z zgodnjim začetkom. Primerjava Parkinsonove bolezni z zgodnjim začetkom z multiplo sklerozo je pokazala nekaj podobnosti, saj se diagnozi obeh bolezni običajno postavita med 20. in 40. letom − v delovno najbolj aktivnem obdobju − delovna aktivnost pa se med boleznima nekoliko razlikuje, saj imata drugačen potek.[Z. Čadež]20262026-07-11 07:45:53Diplomsko delo/naloga184629UDK: 615.851VisID: 160478COBISS_ID: 284795139sl