<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava sistemov zaporske politike s poudarkom na nagradah zaprtih oseb</dc:title><dc:creator>Volmajer,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaporska politika</dc:subject><dc:subject>sistem nagrajevanja</dc:subject><dc:subject>povratništvo</dc:subject><dc:subject>ekonomska evalvacija</dc:subject><dc:subject>stroškovno-koristna analiza (CBA)</dc:subject><dc:description>Visoka stopnja povratništva v nekaterih okoljih nakazuje omejeno učinkovitost tradicionalnih kaznovalnih pristopov ter predstavlja pomembno družbeno in ekonomsko breme. Primerljivost stopenj povratništva med državami je pri tem omejena zaradi razlik v definicijah, metodologijah in časovnih obdobjih spremljanja. Magistrsko delo obravnava pomanjkanje ekonomskih ocen sistema nagrajevanja zaprtih oseb v Sloveniji. Njegov namen ni izvedba celovite empirične stroškovno-koristne analize, temveč identifikacija podatkovne vrzeli in oblikovanje evalvacijskega okvira za prihodnje presoje učinkov ukrepov.
Osrednji del raziskave predstavlja primerjalna analiza zaporskih sistemov v Sloveniji, Nemčiji, na Norveškem, v Združenih državah Amerike in v Združenem kraljestvu. Uporabljena je bila kombinacija deskriptivne metode ter kvalitativne in kvantitativne analize sekundarnih virov, vključno z zakonodajo, poročili, statističnimi podatki in objavljenimi evalvacijami. Ekonomska presoja temelji na logiki stroškovno-koristne analize (CBA), medtem ko sta analiza donosnosti naložbe (ROI) in analiza stroškovne učinkovitosti (CEA) predstavljeni tam, kjer so bili podatki dostopni.
Rezultati kažejo pomembne razlike v filozofiji kaznovanja, zasnovi sistemov nagrajevanja in razvitosti evalvacijske kulture. Združene države Amerike in Združeno kraljestvo pogosteje uporabljata ekonomske evalvacije ter validirana orodja za oceno tveganja, medtem ko Slovenijo zaznamujeta omejena institucionalizirana evalvacija in pomanjkanje povezljivih podatkov. Primerjava držav ostaja pretežno opisna, saj stopnje povratništva niso neposredno primerljive, uporaba orodij za oceno tveganja pa je odvisna od specifičnega konteksta. Magistrsko delo na znanstveni ravni prinaša interdisciplinarno sintezo, na praktični pa priporočila za vzpostavitev podatkovne infrastrukture, izvedbo pilotnih projektov in sistematično evalvacijo, kar bi lahko prispevalo k učinkovitejši porabi javnih sredstev in uspešnejšemu zmanjševanju povratništva.</dc:description><dc:publisher>[S. Volmajer]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 10:05:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184592</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.8:35(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18944</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285875971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
